Jelenc, Vitomir Fedor (1885–1922)

Jelenc Vitomir Fedor, časnikar, r. 24. dec. 1885 v Šenčurju pri Kranju, umrl 10. apr. 1922 v Lj. Dovršil je gimn. v Kranju, Lj. in na Sušaku (1896–06) in šel nato študirat pravoslovje na Dunaj, a ga ni dovršil; posvetil se je časnikarstvu. Bil je sourednik Dneva (1912), stopil 1913 v srbsko drž. službo, najprej v beograjskem presbiroju, nato pri okrožni upravi v Pirotu in Tetovu. Tu ga je našla vojna, ki se je je udeležil kot srbski prostovoljec; doživel je vso tragedijo srbskega umika skozi Albanijo na Krf in v Italijo, kjer je bil kot rojen Avstrijec nekaj časa interniran na Asinari. Po oprostitvi se je najprej udeležil propagandnega dela jugoslovanske emigracije v Ženevi, nato pa odšel v Solun, kjer je služboval v uredništvu Srbskih Novin, in pozneje na solunsko fronto, odkoder je dospel s srbsko vojsko v domovino. Zadnja leta je bil urednik Jutra (1920 do 1922). Začel je kot gimnazijec pisati leposlovne listke in črtice, ki jih je priobčeval največ v SN (od 1903) in Jutru (1910), nekaj tudi v Zvončku (od 1904), DP in Slovanu, v katerem je priobčil tudi nekaj pesmi (1910). Posebej je izd. s psevdonimom Zavorič povest Nihilist (1906), roman Žena (1910), Belgrajski biser (Lj. 1918²), Kmečka vstaja (Lj. 1925²). V Srbiji je napisal za SN obširen političen roman o poslednjem Obrenoviću, ki pa ni mogel iziti. Po vrnitvi je napisal daljšo vrsto črtic iz svojih vojnih doživljajev (SN) in jih združil še pred smrtjo v knjigo 1914 do 1918, Spomini jugoslovanskega dobrovoljca (1922); izšla je kmalu po pisateljevi smrti z nekrologoma iz Jutra in SN. Enako postumna je Na Kosovo, aktovka iz rata za oslabođenje (Narodno djelo I. Zagreb 22. maja 26, št. 16, z njegovo sliko). Nje slovenski izvirnik je ostal v rokopisu. Poskušal se je tudi v drami: 1909 so uprizorili na lj. odru njegovo viteško dramo Erazem Predjamski, 1911 trodejanko Vaška romantika, ki pa se nista ohranili na repertoarju. 1921 so igrali v Mariboru nekaj njegovih enodejank, zajetih iz zgodovine pravkar prestalega srbskega trpljenja, umiranja, in vstajenja. Kot žurnalist se je boril za svobodomiselstvo in za državno in narodno edinstvo jugoslovensko. — Prim.: Iv. Cankar, LZ 1910, 441; Jugoslavija 1922, št. 84; UT 1922, št. 15; Uvod Spominov. Grf.