Jebačin, Anton (1850–1927)

Jebačin Anton, slikar, v Lj. r. 11. marca 1850, u. 4. sept. 1927. Slikarstva se je učil pri Borovskem, pozneje je pomagal Wolfu, Ogrinu, Juriju Šubicu in Jos. Kastnerju, mnogo več je delal samostojno. Slikal je freske in oljne slike. Ko je pomagal Wolfu, je naslikal sv. Petra in Pavla za Zagorje ob S. Mnogo je naslikal križevih potov, na pr. za Ig 1882, Bled, Leskovec, frančiškansko cerkev v Gorici, Rakitno, Planino na Notr., Šmarje pri Grosupljem 1884, Radeče pri Zid. m. 1910, Sv. Katarino pri Medvodah, Šmartno pri Litiji (1913 fresco), Žalino 1911, Besnico, Drašice pri Metliki 1912, za kapelico Žalostna M. B. na Hribcih pri Moravčah. Napravil je za župnika v Zgoniku sliko sv. Alojzija, sv. Antona, sv. Jožefa, Srca Jezusovega; za Škocjan pri Mokronogu portret Ignacija Knobleharja 1923; M. B. za Brezovico. Ornamentalno je okrasil cerkev na Črnučah in v Velesovem; figuralno pa cerkev v Preski, kapelo v zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu, uršulinsko cerkev v Škofji Loki, cerkev na Bohinjski Beli 1907, v Leskovcu, v Sori, v Smledniku 1909, svetišče v Mengšu, cerkev v Proseku 1920/21, na Opčini 1922. Umil je freske v lj. stolnici, v semeniški kapeli in v Postojni, z Mat. Sternenom je popravil 1925 freske v frančiškanski cerkvi v Lj. — Slika: IS 1928, 99. St.

Jebačin Anton, slikar in restavrator, r. v Lj. 11. mar. 1850, u. 4. sept. 1927 tam. šolal se je pri Borovskem. V glavnem upodabljal v fresko-tehniki in olju. Večkrat sodeloval z drugimi slikarji (z J. Wolfom, S. Ogrinom, M. Sternenom). Njegova dela so raztresena širom po Sloveniji. Več svojih del zapustil tudi na Primorskem, posebno na tržaškem Krasu: Križev pot v franč. c. na Kostanjevici pri Gor. (sign. in dat. na postaji Jezusa polagajo v grob, 1887); Prosek, žpk c. sv. Martina (tu sta mu pomagala proseška zidarja Alojzij in Valentin Remec): prezbiterij 1919/20; ladja (razen treh stropnih fresk, ki jih je samo obnovil) 1920; strop pod korom 1920/21; korna ograja 1921; Sv. Križ pri Trstu, p. c. sv. Roka: 2 angela z napisnim trakom na slavoločni steni, 1920; freske v absidi (sedaj prebeljene); žpk c. Sv. Križa: 1. sv. Družina (olje na zidu); d. Čudežna rešitev sv. Petra iz ječe (olje na zidu; dat. ni, v kroniki pa piše, da sta bili deli blagoslovljeni 3. maja 1921); Opčine žpk c. sv. Jerneja, 1922; Zgonik pri Trstu, žpk c: Srce Jezusovo, sv. Jožef, sv. Alojzij, sv. Anton. J. deloval tudi kot restavrator: 1918 restavriral slike iz porušene uršulinske c. v Gor. (po naročilu konservatorja za Primorsko Antona Gnirsa); očistil freske v lj. stolnici, v semeniški kapeli in v Postojni; 1924 obnovil Jelovškove freske v Nevijah pri Kamniku; z M. Sternenom restavriral freske v franč. c. v Lj. Kot slikar, okostenel v starejših vzorcih, ni sledil novim tokovom; kot restavrator ni vedno idealen.

Prim.: Kronika žpk c. na Proseku od 30. okt. 1912 do 9. okt. 1927 (pisal žpk Aleksander Martelanc); DS 1902, 507, 700; V. Steska, Slovenska umetnost I, Prevalje 1927, 350–51; SBL I, 390; slika IS 1928, 99; F. Stelè, Politični okraj Kamnik, Lj. 1929, 53, 55, 216, 218, 219, 315, 337, 340, 387, 426; S. Mikuž, Ilovšek Franc, baročni slikar 1700–1764, 35; Cossar, Storia, 113, 126, 446; Stelè, Umetnost, 96; Cevc, Slov. umet., 165; Menaše, 935.

V-č