Janša, Lovro (1749–1812)

Janša Lovro, krajinski slikar, r. na Breznici pri Radovljici 30. jun. 1749, u. na Dunaju 1. apr. 1812. L. 1766. se je obenem s svojim starejšim bratom Antonom vpisal na slikarsko akademijo na Dunaju. Po 4 letih je dobil kot akademijski gojenec stipendijo 240 gld., ki jo je užival vsaj do 1780. Najbolj je napredoval v krajinskem slikarstvu. Prvi učitelj na Dunaju mu je bil F. E. Weirotter (1766 poklican iz Pariza); ta ga je bodril, naj se docela posveti krajinskemu slikarstvu, in J. ga je poslušal. L. 1771. je dobil za krajinsko risbo drugo darilo, 1772 2 prvi darili. Po Weirotterjevi smrti (1771) se je učil v bakrorezni učilnici pri njegovem nasledniku Joh. Krist. Brandu (po čigar krajinski sliki je J. 1780 napravil vrezek; po en izvod v dunajski dvorni knjižnici in v akademiji). L. 1786. se je poročil z neko Dunajčanko. 16. okt. 1795 je prevzel eno izmed obeh korektorskih mest pri prof. krajinskega slikarstva Friedr. Brandu, bratu Krist. B., a že 1798 začel za majhen priboljšek opravljati delo obeh korektorjev. Radi bolehnosti prof. Branda je tudi vodil ves pouk sam. Po Brandovi smrti 1806 je postal njegov naslednik, najprej začasno, potem stalno, a to šele po smrti kuratorja slikarske akademije grofa Kobenclja (1810), ki, čeprav Ljubljančan, ni pripustil, da bi dobil J. naslov profesorja, dasi ga je akademski senat ponovno zelo laskavo priporočil z zatrdilom, da že več let samo J.-učenci dobivajo za slikanje z oljnimi barvami razpisane nagrade. Šele 1811 je postal J. pravi profesor in akademski svetnik. — J. je risal, rezal v baker, ujedkaval in slikal krajine (drevesa, vrtovi, slapovi, mlini, požari, razvaline, vasi, trgi, mesta, posamezna poslopja, palače, gradovi in samostani). Največ krajin je samo narisal, drugi umetniki so jih pa vrezavali v baker. Izmed njegovih oljnih slik se je na Dunaju ohranila samo ena (v umetn. akademiji). V akademski knjižn. na Dunaju hranijo 22 njegovih lastnoročnih risb fantastičnih krajin. Dalje hrani ista knjižnica 28 bakrorezov avstr. krajinskih slik, ki jih je J. narisal, J. Ziegler v baker vrezal in z vodenimi barvami poslikane brez letnice na Dunaju izdal F. H. Stoeckl. Ista knjižnica hrani še 48 bakrorezov, poslikanih z vodenimi barvami, renskih krajin in še 3 druge; vseh skupaj torej 101 izvod. V bivši dvorni knjižnici hranijo zvezek 106 njegovih kraljinskih slik, ki predstavljajo večinama dunajske in dolnjeavstr. kraje, dva češka (Toplice in Krumlov), moravske Sednice in tirolski Kufstein. Te risbe so nastale 1780–92. Znamenita risba »Jablana« je nastala 1811 ali v začetku 1812 in je menda zadnje J.-evo delo. V drugem zvezku je med 180 risbami 63 Lovrovih. V Albertini je zbirka 50 J.-evih renskih krajinskih slik in 24 avstrijskih. Kukuljević je imel v svoji zbirki majhno J.-evo risbo Dve kmetici. Vseh J.-evih risb utegne biti okoli 300, v lj. muzeju je izmed njih ok. 170. Njegove risbe so vrezavali: Iv. Ziegler, A. Wohlfahrt, B. Piringer, Karel Postl in Karel Schütz. — Prim.: Wurzbach,10, 90; Navratil, LMS 1884, 1–25; Kukuljević; Strahl, Die Kunstzustände 24, 38; Radics LMS 1880, 39; Carn. 1911, 132, 137; Poročilo dež. muz. v Lj. 1911/12. St.