Janša, Anton (1734–1773)

Janša Anton, čebelar in slikar, krščen 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem, u. 13. sept. 1773 na Dunaju. Iz J.-evih mladih let nimamo avtentičnih poročil; bavil se je doma s slikarstvom in čebelarstvom ter imel po lastni izjavi 100 panjev. 1766 je vstopil v bakrorezno-risarsko šolo dunajske akademije, kjer je imel 360 gld. letne ustanove s prostim stanovanjem in kurjavo, ter si prislužil s slikarstvom še letnih 200 gld. in več. Ko je iskala dunajska Oekonomie-Gesellschaft čebelarja, se je javil še pred 3. majem 1769, bil začasno nastavljen, pričel čebelariti v Meidlingu (plača 360 gld. mu je bila 1770 povišana na 600) gld.), se preselil 1769 v Augarten in postal maja 1770 po izvrstno opravljenih skušnjah čebelarski učitelj za vse one, ki jih bo pošiljal trgovski svet ali gospodarsko društvo. Avg. 1770 je dobil nalogo potovati in poučevati tudi po drugih avstrijskih deželah. Čebelariti je pričel s 16 panji, imel 1772 že 300 in dosegel, da so 1773 čebelarili po vsej dunajski okolici po njegovem načinu. Njegov načrt za ustanovitev čebelarskega društva se ni uresničil, pač pa je Marija Terezija ustanovila še čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu, na Moravskem in Češkem, ter zaukazala 1775 vsem drž. čebelarskim učiteljem, da morajo čebelariti le po Janševih načelih. Kot prvi je učil Janša, da se čebele ne smejo moriti, učil je voziti čebele na pašo, ovrgel nauk, da so troti vodonosci, spoznal, da oplodijo matico v zraku i. dr. Njegova spisa sta še danes v rabi. Sam je izdal Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Wien 1771), ki je doživela več ponatisov (Wien, 1774; Grätz, 1775; Berlin, 1927, priredil Th. Weippl), po njegovi smrti pa naslednik mu Jos. Münzberg Des Anton Janscha … hinterlassene vollständige Lehre von der Bienenzucht (Wien, 1775; Prag, 1777; Prag, 1789 [?]; Wien, 1790, morda Kumerdejeva izd.; Lemberg, 1807, Kuraltova izd.; Deffingen & Holbruck 1900, izd. H. Nufer & F. J. Untergasser). Na slovensko je prevedel Abhandlung vom Schwärmen der Bienen P. P. Glavar 1776 in jo priredil po lastnih skušnjah (SBL 218, rokopis in prepis zgubljena), Janez Goličnik (SBL 228) je prevedel Antona Janšaja …popolnoma podvučenje za vsse čebellarje … (Celje, 1792), Avg. Bukovec Razpravo o rojenju čebel (Lj., 1906) in Fr. Rojina Popolni nauk o čebelarstvu (Lj., 1906, 1922; češke prevode gl. Simonič, 179–80). — O slikarskih delih J.-evih vemo le, da je bilo v njegovi zapuščini 12 slik (gemahlene Bilder; brez navedbe slikarja) cenjenih na 24 gld. in zaboj risb in bakrorezov, cenjenih na 15 gld.; znani so nam njegovi bakrorezi v Bienenzucht; lj. muzej hrani oljnato sliko Kronanje M. B., ki je po ustnem izročilu njegovo delo. — Prim.: Linhart, Versuch, II, 327–8; Kukuljević 121; Helfert, Österr. Volksschule I, 109–10; Wurzbach X, 89–90; N 1879, 154–5; Navratil, Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem, 139–66; Bukovec, A. Janša, Razprava o rojenju čebel, str. I–IV; Rojina, A. Janša, Popolni nauk o čebelarstvu,1–5; Perc, Anton Janscha … Biographische Skizze, Celje 1925, s sliko; Slovenec 1925, št. 212; Steska, Slovenska umetnost I, 145–6. Pir.