Jamšek, Franc (1840–1892)

Jamšek Franc, šolnik, r. 17. jul. 1840 v Žalcu, u. 22. jul. 1892 v Rajhenburgu. Po dovršeni domači ljudski šoli je bil 1854 sprejet v 3 raz. celjske glavne šole in napravil na celjski preparandiji podučiteljski izpit za trivijalke (1857); nato ga je lavantinski konzistorij namestil za podučitelja v Konjicah, pri Sv. Križu pri Slatini (1860), Sv. Roku ob Sotli, v Mozirju (1863/8); udeležil se je 1868 prvega kmet. tečaja na Dunaju, služboval eno leto na glavni šoli v Celju, dobil 1869 učiteljsko, cerkovniško in orglarsko službo v Loki pri Zid. mostu, od 1870 do smrti je bil nadučitelj v Rajhenburgu in istočasno (1869–1875) šolski nadzornik za brežiški, kozjanski in sevniški šolski okraj; v priznanje uspešnega delovanja je dobil 1888 naslov šol. ravnatelja. Kot okr. šolski nadzornik je ob prehodu ljudskega šolstva iz konkordatske dobe v nove razmere najprej skrbel, da so se izvršile volitve učiteljskih zastopnikov v nove okrajne šolske svete, privajal učiteljstvo na nove drž. in deželne šol. zakone in pomagal sestavljati nove učne načrte. Bil je zelo delaven predsednik Učit. društva breškega okr. glavarstva od ustanovitve 1872; na raznih učit. shodih je predaval potrebi in metodi zemljepisnega pouka v ljudski šoli (SU 1873–5), oklenil se je Pedag. društva v Krškem, bil njegov odbornik in sourednik Ped. letnika (od 1888); v njem je priobčil razpravo o vzrokih zasirovelosti med šoli odraslo mladino in sredstva, kako pomoči tej žalostni prikazni (1887) in iz svojega dnevnika posnel Spomine na Dunaj (1889), v katere je vpletel tudi črtice o razvoju štaj. in avstr. šolstva v l. 1867–70. Skrbel je za stanovski ugled med ljudstvom (UT 1883, 161), za uredbo učiteljskih plač (P 1889, 239), pisal o šolski disciplini (P 1883, 129, 148), za učitelja bodi predvsem učiteljski poklic središče njegovega delovanja (UT 1880, 293), dajal nasvete učit. pripravnikom (P 1885, 290), reševal vprašanja, zakaj ne dosežejo poedini, duševno normalno nadarjeni otroci predpisanega učnega smotra, kako pospeševati enakomerno napredovanje razreda (P 1884, 260, 275), katera sredstva se ponujajo učitelju v pospeševanje nravnosti pri mladini (P 1884, 50), o metodičnih vprašanjih je pisal pod skupnim zaglavjem Iz šole za šolo o postopanju pri spisju ter objavljal spisne in pravopisne vaje (UT 1885 do 1886), o rabi ločil in o pouku v petju (UT 1887, 8, 5). Visoko je cenil Slomška, napisal je o njem obširno razpravo (P 1886) ter izdal »učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole« v 251etni spomin njegove smrti »Šolske drobtinice« (Lj. 1887), v katerih ga je opisal kot pedagoga, domoljuba in rodoljuba ter podal njegove nazore o domači odgoji otrok, o šoli in učiteljih, o materinem jeziku in petju in dodal metodični razpravi o izobrazbi prostih stavkov in slovenskem pravopisu. Po nem. »Der Irrgarten der Erziehung« je priredil »Napake pri vzgoji otrok v zverižosteznem vrtu« (priloga P 1890 in posebej: Maribor 1891); v njih se staršem veleva to, česar bi pri vzgoji otrok ne smeli storiti. Dopisoval je tudi SN o lokalnih dogodkih, o šolskih sklepih in učit. zadevah; psovd.: Žalski, Žalčan, Žavski. Kot skrben vzgojitelj mladine jo je učil kmetijstva, zlasti vinarstva, sodeloval pri kmetijski podružnici v Sevnici ter pri raznih kulturnih in nar. društvih. — Prim.: Matko, P 1892, 224, 251; Eksel: UT 1892, 223 in Popotnikov koledar VII, 1893 (s sliko); Lapajne in Matko: Ped. letnik VI, 1896, 1–46 (s sliko); Glaser IV, 319; Bezjak, Občna zgodovina vzgoje in pouka. Lj. 1921, 224. Šr.