Jama, Matija (1872–1947)

Jama Matija, slikar, r. 4. jan. 1872 v Lj., trgovčev sin. Ljudsko šolo in 4 razrede gimn. je obiskoval v Lj.; 1886 se je s starši preselil v Zagreb, kjer je 1890 maturiral na gornjegrajski gimnaziji in se po želji staršev vpisal 1890/91 na pravniško fakulteto. 1892 je postal polnoleten in odšel v Monakovo, se vpisal v Hollósyjevo slikarsko šolo in jo obiskoval 2 leti. Vrnil se je v Lj. in tu živel nekaj časa kot risar za DS pri F. Lampetu; s podporo dež. odbora kranjskega je 1897 odšel v Monakovo k Ažbetu, 1898 se je vpisal na akademijo (v šolo prof. J. Hertericha). 1900 je prišel v Lj. in slikal pol leta z Jakopičem v Stranski vasi, 1901 sta odšla v Kraljevec ob Sotli, 1902 se je poročil s holandsko slikarico Lujizo van Raders in se naselil v Kraljevcu, na zimo sta odšla v Monakovo; 1903 je bival v Heimhausenu na Bavarskem, potem v Brezju na Hrvaškem, pozimi v Samoboru. 1904 je bil v Monakovem, Vrabčah pri Zagrebu in Podsusedu, 1906 v Sofiji in Ogulinu, 1907 v Gaddenu pri Mödlingu, 1908 v Brunnu am Steinfeld in Gerasdorfu, 1909 v Laxenburgu. Spomladi 1910 se je preselil na Nizozemsko in slikal v Haagu ter v okolici Amsterdama do nov., ko se je naselil v Dürnsteinu ob Donavi. Živel in slikal je še v Steinu ob Donavi, Mauternu in Biedermannsdorfu do jeseni 1914, ko ga je vojaška dolžnost privedla v Lj. Tu je bival do poletja 1915, potem je živel v Haagu do 1922 in se vrnil v Lj., odkoder je obiskal pozimi 1923/24 Beograd. Od poletja 1925 je živel na Bledu, od 1927 v Volčjem potoku. J. je že v gimnaziji kot učenec prof. Globočnika kazal talent za risanje, ki se je v Zagrebu posebno razvil. Prva svoja dela, vinjete in ilustracije v akvarelu, je priobčil v DS 1896–99; 1899 je razstavljal svoje slike po lj. trgovskih izložbah, pozneje se je udeležil umetnostnih razstav: 1901 I. slovenske v Lj.; 1902 II. slovenske v Lj.; 1904 pri Miethkeju in v »Secesiji« na Dunaju ter I. jugosl. v Beogradu; 1905 avstrijske v Londonu; 1906 II. jugoslov. v Sofiji (kot odbornik in član komisije); 1907 I. slovenske v Trstu; 1908 v »Secesiji« na Dunaju, III. jugoslov. v Zagrebu ter razstav v Krakovu in Varšavi; 1909 v »Hagenbundu« na Dunaju; 1910 retrospektivne v Lj. in razstave »Medulića« v Zagrebu; 1911 na Bledu; 1912 IV. jugoslov. v Beogradu in v »Secesiji« na Dunaju; 1913–18 v Jakopičevem paviljonu; 1919 v salonu »Arti« v Haagu in jugoslov. v Parizu; kolektivno je razstavil 1923 v Jakopičevem pav., 1924 v salonu »Polet« v Beogradu; 1924 se je udeležil razst. slov. umetnosti v Hodoninu, ki jo je organiziral, ter v Jakopičevem pav.; 1925 portretne razstave v Lj., 1926 mednar. v Filadelfiji in velesejmske v Lj., 1927 XI. razstave Nar. galerije. Bil je član »Save« in »Medulića«.

J. je v prvi vrsti krajinar; med ilustracijami in genri za DS ter portretnimi naročili se že zgodaj pojavljajo krajine kot vedute, ki pod vplivom monakovskega študija dobivajo umetniško vsebino. S slikanjem v prosti naravi, katerega je gojil J. že v Zagrebu, pričenja študij obsvetljave, ki dozori v Stranski vasi in na Hrvaškem v izrazit plein-air, izražen s sredstvi impresijonizma. Figuralna kompozicija se docela umakne krajini, poredkoma nastane portret. Na sledečih potovanjih se spreminja fizijognomija krajine; tehnično dozori J. v delih iz Donavske doline in se pozneje ne spreminja več pomembno. Začetni akvarel opusti ok. 1900, se popolnoma posveti oljnemu slikarstvu in dosega ž njim mehke efekte v poetično gledanih krajinah. Med mnogoštevilnimi deli so najglavnejša: genre Pri obedu ok. 1899, Hrvaški kmet 1901, Vrt in Motiv iz Podsusoda 1904, Most 1906, Vrbe 1908, krajine iz Dürnsteina in Lastni portret 1910, Ljubljana v snegu 1923. V prvem monakovskem času je risal osnutke za litogr. plakate; ilustriral je Cankarjeva dela: Knjigo za lahkomiselne ljudi, Za narodov blagor in Ob zori. — J. je deloval tudi literarno. V Zagrebu je sode-loval pri Marnovi izdaji Pregleda grške in sicilijske literature, 1897 je v seriji listkov v SN (90, 91, 96, 97, 99, 100, 108) pod naslovom »Umetnost in kritika« izpovedal stališče mladih umetnikov napram idealistični estetiki in poudaril, da more biti edino narava umetnikova učiteljica. V LZ 1900 je pod psevdonimom Artifex objavil poročilo Slovenski slikarji v Monakovem, 1902 pa zgodovinski članek O slovinském umění výtvarném v Slovanskem Přehledu (Praga). Njegova dela so v Nar. galeriji, Nar. muzeju in vel županstvu v Lj., v Strossmayerjevi galeriji v Zagrebu, v min. prosvete in v Nar. Muzeju v Beogradu ter v zasebnih zbirkah v Sloveniji, v Beogradu, Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu in Monakovem. — Prim.: LZ 1900, 63 (Holz); 1923, 462; Slovan 1903–04, (Iv. Cankar); DS 1896–99 (reprod.); 1923, 221; 1924, 259; ZUZ 1921, 102; 1924, 1, 99, 212; Cankarjev zbornik 84, 85; Cankar, Obiski 63 (J. Regali); Kritika I, 3–6, 14–15; SN 1900, 234; Prager Presse 1923, 108, 118; Savremenik 1910 (A. G. Matoš); Delo (Beograd) XXXII., 408 (Nad. Petrović); Nova Evropa (Zagreb) X. 214; Tygodnik illustrovani (Varšava) 1908 (J. Regali); Kunst für Alle (Monakovo) 1908 (F. Kuzmany); 1911 (Karel Mysz); Thiems-Becker XVIII (Stelè); Katalogi razstav. Slika: IS 1928, 83. Ml.