Jaklič, Fran (1868–1937)

Jaklič Fran Podgoričan, pripovednik, r. 6. dec. 1868 v Podgorici v Dobrepoljah, je obiskoval 3 gimn. razrede v Lj. (1881–85), vstopil na učiteljišče, a v 3. letniku prekinil študije (1888); od jeseni 1889 je služboval kot pomožni učitelj pol leta v Lj. (II. deška šola), pol leta v Škofji Loki, eno leto v Lj. na barjanski, potem dve leti na I. deški šoli. L. 1892. je napravil v Kopru zrelostni izpit, postal 15. jul. 1893 začasni, po usp. izpitu (1894) stalni učitelj v Dobrepoljah, kjer je postal tudi nadučitelj. Od 1900 do prevrata je bil dež., od 1907 tudi drž. poslanec avstr. zbornice; po prevratu je živel nekaj časa v Št. Janžu na Dol., sedaj v Lj. L. 1889. je objavil v DS črtico iz bosenskega upora 1875–8 (Spomini s slovanskega juga), z nasl. letom pa je začel slikati ljudi iz domačih krajev, Dobrepolj in Suhe krajine. Mikali so ga kot Jurčičevega učenca pred vsem vaški posebneži in originali (Selska slika, Sirota, DS 1890; Naši vaščani, LZ 1891; Podobe iz naroda, DS 1891; Kako se je ženil Kobaležev Matija, DS 1893 i. dr.), časih pa je razgrinjal pred bravci takorekoč vso Suho krajino z njenimi ljudmi ob izrednih in vsakdanjih dogodkih pa tudi v zgodovinskih slikah (Luka Vrbec, DS 1890, Vaška pravda, Ljudska osveta, DS 1892; Vaški pohajač, DS 1893); nekatere povesti nalikujejo ob tem skoro narodopisnim študijam (Johannes studiosus, DS 1893; Sin, DS 1894). Tudi povesti z občečloveškimi motivi, v katerih riše časih s šegavim, časih z resnim pripovedovanjem najrajši, kako se ljudje ženijo in možijo, pa tudi druge življenjske prilike, ki so trdno ukoreninjene v dolenjskih kulturnih in kulturno-zgodovinskih tleh (Tkalčev Anton, LZ 1891; Na Samovcu, DS 1891; Svatba na selih, LZ 1894; V pustiv je šla, DS 1894; Lepi Tonček, Vojvoda, DS 1895; O ta testament, DS 1900; Za možem, KK 1900; Od hiše do hiše, DS 1901; Naša dekleta, KMD 1902). Po daljšem odmoru se je zopet oglasil z zgodovinskimi povestmi: »Zadnja na grmadi« (M 1924), V graščinskem jarmu (SV 1925), Peklena svoboda (SV 1926). — Prim.: Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti, III., uvod. Grf.