Ipavec, Benjamin (1829–1908)

Ipavic Benjamin, glasbenik, sin Franceta, zdravnika v Št. Juriju, in Katarine Schweighofer, r. v Št. Juriju 24. dec. 1829, u. 20. dec. 1909 (op. ur.: 20. dec. 1908) v Gradcu. Po dovršeni ljudski šoli je odšel v gimn. v Celje, 1845 na licej v Gradec, 1847 bil zaradi bolezni celo leto doma, ostal doma tudi v burnem vojnem času. Kesneje je odšel na Dunaj, kjer je 1858 postal doktor medicine. Do 1865 je bil I. sekundarij v dež. bolnici v Gradcu, a kesneje praktični zdravnik. 1871 je postal primarij v otroški bolnici sv. Ane, kjer je ostal do 1898, ko je bil upokojen.

I. se je že v očetovi hiši pečal z glasbo, ker je njegova mati igrala izvrstno klavir in harfo. V Celju ga je poučeval v glasbi organist Köppl, kesneje Čeha brata Vaclav in Frančišek Fassl. Prvo skladbo, valček: »Knospen« je zložil 1843. V Gradcu je napisal razne plesne skladbe, a s slovansko glasbo se je začel baviti šele 1850, ko so ga tovariši izbrali za pevovodjo pevskega društva »Slovenija«. Na koncertu 1851 se je prvič pel njegov četverospev: »Zapuščena«. Na Dunaju je komponiral 1853 zbora: »Sirota« in »Ilirija oživljena«, četverospev »Domovini« in nekatere samospeve. V »Slov. gerlici« je tiskana že 1852 njegova zdravica: »Bratje, bodimo veseli«. Leta 1859. je izdal z Drag. Ripšlom in bratom Gustavom »Pesmarico za kratek čas«, 1862 z bratom Gustavom prvi zvezek in 1864 drugi zvezek »Slovenskih pesmi«. Leta 1862. je zložil znani zbor: »Kdo je mar?« V tej dobi je nastala tudi njegova opereta: »Tičnik« (pela se prvič 1862 v lj. čitalnici) po Kotzebuevem delu: »Der Käfig«. Omeniti je njegove »Slovenske pesmi«, dva zvezka za en glas in klavir in trije zvezki za mešani zbor. Ko je začela Gl. Matica svoje kulturno delovanje, je dobila v I. zvestega sotrudnika. Leta 1877. je izdala Gl. Matica 3 zvezke njegovih pesmi za en glas s klavirjem pod naslovom »Milotinke«, l. 1878. mešane zbore pod naslovom »Zvončki ubrani«, l. 1880. »Koncertno kadriljo«. Od instrumentalnih skladb omenjam njegovo »Serenado« (1898) za godalni orkester, ki so jo v Gradcu večkrat izvajali. 1876–81 je priobčil I. v Tomšičevem »Vrtcu« več ljubkih otroških pesmic, v prvih letnikih za dva glasa, kesneje za dva glasa s spremljevanjem klavirja. Od njegovih klavirskih skladb omenjam še: »Julien-Quadrille« (tiskana 1850), mazurko »Slavjanko« (UT 1878, št. 6), valček »Spominčice« (izdal sam) in pet klavirskih skladb pod naslovom: »Muzikalni listi« (izdal sam). Fr. Gerbiću je bil I. v njegovi GZ zvest in marljiv sotrudnik. Ko so 1901 začeli izhajati NA, so prinašali vsako leto mnogo Ipavčevih skladb, katerim se ni poznalo, da je njih oče že sedemdesetletni starček. Tu nahajamo njegove klavirske skladbe »Poloneza« (I, št. 1), »Valček« (II, št. 1), »Dve fugeti« (II, št. 6), »Gavota« (IV, št. 4), Podoknica (V, št. 3), »Kolo« (V, št. 5), »Fantazija po motivih Jenkove pesmi Naprej« (V, št. 6). Tu so nadalje njegove pesmi za en glas s klavirjem: »Če na poljane rosa pade« (I, št. 2), »Pozabil sem mnogokaj, dekle« (I, št. 5), »Je pa davi slanca pala« (IV, št. 3), »Iz gozda so ptice odplule« (IV, št. 5), »Ciganka Marija« (V, št. 1), »Oblaku« (V, št. 4), »Ob studenci« (VI, št. 3), »Menih« (VI, št. 5), »Mak žari« (VII, št. 2), »Božji volek« (VII, št. 4, 5), »Pomladni veter« (VII, št. 6), »Čez noč, čez noč« (VIII, št. 1, 2). Ker je vzel besedilo za te samospeve od sodobnih slov. pesnikov, je razvidno, da so pesmi nastale v času, ko so bile tiskane, a kljub temu pričajo o mladeniški skladateljski moči že starega I. NA so prinesli tudi tri njegove mešane zbore: »Pod nebom širnim« (V, št. 2), »Zapuščen« (VI, št. 1) in »Ej tedaj« (VII, št. 3). Tudi v raznih pesmaricah (Gl. Matice, MD) je mnogo Ipavčevih zborov, kateri so se svoj čas v slov. pevskih društvih, pa tudi izven Slovenije mnogo izvajali. — I. je napisal tudi lirično opero »Teharski plemiči«. Libreto zato je zložil Anton Funtek. Prvič se je pela 10. marca 1892 v Lj., kjer so jo ponovili še štirikrat. 22. jan. 1893 so jo prišli poslušat štajerski Slovenci pod vodstvom dr. Serneca. Leta 1895. so jo peli dvakrat tudi v Brnu. — Prim.: Vošnjak, Spomini; Barle, DS 1909 in ponat. (Lj. 1909); Triglav 1886, 96. Barle.