Humek, Dragotin (1877–1958)

Humek Dragotin, strokovni pisatelj in ilustrator, r. 16. sept. 1877 na Raki pri Krškem. Dovršil je mešč. šolo v Krškem (1893), učiteljišče v Lj. (1897), se usposobil za pouk na meščanskih šolah iz 3. skupine (1902) in obiskoval strok. tečaj za pokrajinsko slikanje v Monakovem (1906); služboval je na mešč. šoli v Krškem (od sept. 1897) do svoje premestitve za ravnatelja deške mešč. šole v Mariboru (apr. 1919), kjer deluje še danes. H.-ovo književno in praktično delovanje je posvečeno umetnostni in tehn. vzgoji mladine ter organizaciji meščanske šole in nje učiteljstva. Za učence meščanskih šol je sestavil »Nekaj ornamentike« (18. in 19. poročilo deške mešč. šole v Krškem, 1910) in »Nekoliko iz zgodovine umetnosti« (slov.-nem., tam 1902–4), ob 25 letnici Pedagoškega društva v Krškem, ki mu je H. predsedoval od 1906 do konca, je uredil spominsko knjižico (Krško (1911). Po predlogih in načrtih angleškega ministrstva za vzgojo je seznanil slov. učiteljstvo z novejšimi nazori v risarskem pouku (P 1908), pod skupnim naslovom »Umetniški vzgoji« je priobčil daljšo vrsto člankov o modernem risarskem pouku in njegovih uspehih na slov. šolah; v njih opozarja na nedostatke risanja na tablo, zahteva, da šolska notranjščina vzbuja v otroku spoštovanje do šolskih prostorov in goji čut za lepoto in umetnost, podaja navodila za modeliranje kot pripravo k risanju in za projekcijsko risanje, ocenjuje in pojasnjuje učne načrte za risanje ter poudarja važnost rokotvornega pouka, kakršen bi bil potreben našemu moškemu naraščaju na deželi (P 1909–12, 1914); poročal je o razstavah in važnejših književnih publikacijah drugih narodov na tem polju (P 1906–9) ter strokovno ocenil 2. del Fr. Hauptmannove Računice za mešč. šole (P 1916, 63). Na podlagi večletnega študija in prakse je sestavil »Merstvo v vsakdanjem življenju« (Krško 1910); ž njim navaja učence pravilno opazovati in misliti iz življenja za življenje ter jih uvaja v umevanje in sestavljanje stavbnih načrtov. To snov je izpopolnil z daljšo metodično in informativno razpravo: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli z ozirom na vsakdanje življenje (P 1914). Za razmere po svetovni vojni je sestavil nov učni načrt za prostoročno risanje, geometrijo in geometrijsko risanje in lepopis (UT 1919, št. 8; Gradj. škola 1924), podal smernice za izpit za meščanske šole iz 3. skupine (UT 1919, št. 33, 35–37), osnutek načrta za 4. razred meščanskih šol (UT 1920, št. 35), podrobna navodila za rokotvorni pouk (UT 1921, št. 45, 49, 50) in za deška ročna dela na meščanski šoli (Gradj. škola 1925), priporočal je tip industrijske in kmetijske meščanske šole, pokrenil vprašanje učnih knjig za meščanske šole (UT 1922, št. 6) in sestavil program za »Gradjansko školo«, glasilo meščanskega šolstva v Jugoslaviji (UT 1922, št. 33), ki mu je od 1924 urednik za slovenski del. Kot mladinski pisatelj je navajal naše mlade risarje k risanju s svinčnikom (Zvonček 1911), prosto priredil in z izvir. risbami bogato opremil je v Zvončku po K. Ewaldu 7 črtic »Majka priroda pripoveduje« (1911) in »Pripovedko o dvonožcu« (1921) ter Thompsonovo »Mačka s smetišča« (1913); pod naslovom »Čitati — dobro, poizkusiti — bolje« je zbral 20 preprostih fizikalnih poizkusov, ki so nekateri obenem navodilo za izdelovanje enostavnih priprav za preizkušanje (Zvonček 1914, 1915), opisal in ilustriral je»Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni« (tam, 1917, 1918). Oskrbel je razne ilustracije za Zvonček, Kmetovalca, Sadjarja, Čebelarja itd., barvaste priloge za Macherjev Prirodopis rastlinstva in 76 akvarelov za Begove Naše gobe (Lj. 1923), ki jih je ponatisnila Kalinškove Slov. kuharica (Lj. 1923). — Prim: P 1910, 280; slika v Zvončku 1919, 32; IS 1928, 123. Šr.