Hudovernik, Aleksander (1861–1931)

Hudovernik Aleksander, pravnik in narodnoobrambni delavec, r. 21. febr. 1861 v Stični, kjer mu je bil oče davčni uradnik; brat glasbenika Ludovika. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu (1878), pravoslovne študije na Dunaju (1882); posvetil se je notarijatu. Bil je notar v Kranjski gori (1889), v Kostanjevici (1891), v Lj. (1904), kjer je sedaj tudi predsednik notarske zbornice (od 1919). Kot vseučiliščnik in pozneje kot notar je pisal v SN uvodnike in listke, nanašajoče se največ na slovenske justične razmere. L. 1882 in 1883. je bil stalen sotrudnik Moschétovega SP, kjer je priobčeval razne sestavke in drobtine iz slovanskega prava pod šifro H., k …, —k. (1882: Črnogorska zakonodajstva; Pravni običaji v Slovencih; Navod za zapisavanje pravnih običajev, kateri žive v narodu; Prisege ljubljanskega mesta; Slovenski juristi; O pravni terminologiji; 1883: Pravni običaji slovenski; Novi kazenski zakonik za Rusijo; Vaclav Aleksander Maciejowski; Viano, veno v slovanskem pravu; Tomaž Dolinar; Nekaj pravnih običajev slovenskih; Dr. Jakob Radoslav Razlag). Ti članki so nastali večinoma iz predavanj v dunajski »Sloveniji«. (Prim. Vencajz, Spomenica k 25 letnici »Slovenije«, 133.) L. 1884. je večinoma H. priredil prevod »Občnega sodnega reda«, katerega je izdal dr. Alfonz Mosché. Pod vplivom Janeza Trdine, s katerim se je seznanil že kot dijak v Novem mestu in ki ga je navdušil za slovanstvo (LZ 1913, 124), se je bavil kot vseučiliščnik z rusko književnostjo in priobčil v Kresu 1882 Turgenjeva »Pesmi zmagonosne ljubezni« in pa članek: »Nekaj o Sibiriji«, pa Turgenjeva Poezije v prozi; 1885 je izšel v Krajčevi »Narodni biblioteki« (17. snopič) njegov prevod Turgenjevih Senilia. Za LZ 1913 je napisal »Spomine na Janeza Trdino«. Od 1907 deluje kot glavni blagajnik Družbe sv. Cirila in Metoda, od 1926 prvomestnik; ustanovil je tudi narodnoobrambno društvo Branibor proti nemški Südmarki. — Prim.: Glaser IV, 391; Jutro 26. sept. 1926. Slika: IS 1928, 131. Pc.