Hubmajer, Miroslav (1851–1910)

★

3. januar 1851

Ljubljana, Slovenija

†

1. marec 1910

Sarajevo, Bosna in Hercegovina

Ime

ime:

Hubmajer Miroslav

Poklici ali dejavnosti

vojaški poveljnik

Vir: Ilustrirani Slovenec, 4, št. 10, 4. 3. 1928

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi241529" corresp="sbl-text.xml#sbl00847" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi241529/</idno>
          <figure>
            <figDesc>
              <desc type="source">Vir: Ilustrirani Slovenec, 4, št. 10, 4. 3. 1928</desc>
            </figDesc>
            <graphic url="sbi241529_Hubmajer_Miroslav.jpg"/>
          </figure>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Miroslav</forename>
            <surname>Hubmajer</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#vojaski-poveljnik"/>
          <birth>
            <date when="1851-01-03">3. jan. 1851</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1910-03-01">1. marca 1910</date>
            <placeName>
              <settlement>Sarajevo</settlement>
              <country>Bosna in Hercegovina</country>
              <geo>43.8562586 18.4130763</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Hubmajer Miroslav, četaš, r. 3. jan. 1851 v Lj., u. 1. marca 1910 v Sarajevu. Izučil se je v Kleinovi tiskarni za stavca, delal v Gradcu, Budapešti in drugod, služboval pri topničarjih in se bavil od tedaj z mehaniko ter priglasil več patentov. Vrnivši se od vojakov je vstopil v Nar. tiskarno in odšel 1875 k vstašem v Hercegovino, kjer je kmalu vodil lastno četo. Na shodu v Jamnici je bil proti Petru Mrkonjiću (Karadjordjeviću) izvoljen za načelnika vseh bos.-herc. čet, vendar ga niso priznali vsi četovodje, zlasti ne pristaši Petra Mrkonjića, ki so operirali na svojo roko. Turki so razpisali na njegovo glavo visoko nagrado. Trditev, da je bil H. med vstaši plačan avstrijski agent (Karanović, 41), ni utemeljena. Ob srbsko-turški vojni je stopil H. v srbsko armado, postal artiljerijski oficir in bežal s Pašićem v Bukarešto, kjer je ustanovil litografski zavod. Pozneje je dobil mestno službo v Beogradu in bil urednik Belgrader Zeitung. 1896 je dobil službo v dež. muzeju v Sarajevu in bil kot dober poznavavec juga informator ministra Kallaya. — Prim.: LT 1875, št. 173, 180, 185, 187, 197, 201, 206, 207, 212, 214, 220, 228, 230, 235, 241, 284; 1876, št. 20, 28, 29; 1877, št. 118; E 1876, št. 5, 16; 1877, št. 5; Karanović, Četovanje vojvode Petra Mrkonjića, kralja Petra, po bosanskoj krajini 1875–6. 2. izd. Sarajevo 1921; Toman, Jutro 1926, 31 (s slikami); 2 pismi hrani mestni arhiv lj. Slika: IS 1928, 75. Pir.

Kratice in krajšave

Avgust Pirjevec

Pirjevec, Avgust: Hubmajer, Miroslav (1851–1910). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi241529/#slovenski-biografski-leksikon (22. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Hubmajer, Miroslav (1851–1910)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Hubmajer, Miroslav (1851–1910)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine