Hribar, Dragotin (1862–1935)

Hribar Dragotin, žurnalist, tiskar, založnik in industrijalec, r. kot sin meščanskih staršev 22. okt. 1862 v Lj., živi v Lj. Dovršil je 5 razredov srednje šole v Lj. ter gromijalno trgovsko in višjo trgovsko šolo na Dunaju. Tiskarstva se je izučil v Lj. pri Blasniku, kjer je bil 1877–80 vajenec, 1884 do 1886 pa pomočnik. Sodeloval je pri N, Slovencu in od 1887 pri SN, kateremu je bil odgovorni urednik (1888–90) in obenem od 1886 upravitelj Narodne tiskarne; ta čas je priredil Zbirko domačih zdravil (Lj. 1888, Celje 1891, 1897). Nato se je preselil v Celje, ustanovil tam tiskarno (1891, prešla 1904 v Zvezno tiskarno) s knjižno in papirno trgovino, izdajal in sam urejal Domovino, političen list za spodnještajerske Slovence (1890–903), ki je bila organ slov. kluba drž. poslancev, s prilogo Obrtnik (1892–4), Ilustrovani narodni koledar (1889, v Celju od 1892–904), založil razne gospodarske spise in se od 1889 kot ljudski govornik na polit. zborovanjih trudil za probujo štajerskih in koroških Slovencev, zlasti kot odposlanec CD. Vrnivši se v Lj. je ustanovil 1902 tiskarno (prešla 1917 v last A. Peska, sedaj Zadružna tiskarna), izdajal in založil Ježa (1903–9), Slovana (od 1902; 1914 ga je prevzel pisateljski konzorcij, 1915 zopet H., 1917 A. Pesek), pri obeh listih sodeloval in sestavil Najnovejši naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov Lj. ter Kranjske (1907). Ustanovil je 1899 tovarno pletenin in tkanin v Lj., ki ima pogon 50 HP, zaposluje 100–150 delavcev in izdeluje ca. 80.000 tucatav nogavic in 10.000 tucatov drugih pletenin, razširil Schumijevo tovarno kanditov in slaščic (ustan. 1876), moderniziral obrat, tako da zaposluje sedaj ok. 60 delavcev. Po prevratu je postal predsednik Kranjske hranilnice, je ustanovitelj in od nov. 1924 predsednik Zveze industrijcev, ustanovitelj in častni predsednik lj. borze, preds. Hipotekarne banke, upravni svetnik Donava-Sava-Jadran. železnice, podpreds. sindikata lokalnih železnic Slovenije, nadzorstveni član Nar. banke v Beogradu, upravni član več drugih gospodarskih in humanitarnih zavodov. — Prim.: Fekonja, DS 1897, 342; Lakatoš, Industrija Slovenije 108–9, 132. Pir.