Hradecky, Janez Nepomuk (1775–1846)

Hradecky Janez Nep., župan lj., v Lj. r. 30. avg. 1775, u. 6. jul. 1846. Utemeljitelj rodu kranjskih H.-h je Franc Ks. H. iz Kutne gore na Češkem, ki je bil vsaj že 1773 v Lj. ter u. tu 1814 kot računski svetnik c. kr. pokrajinskega drž. računovodstva. Izmed njegovih sinov je studiral Janez Nep. menda v Gradcu (vsaj filozofijo je 1792 tu dovršil). Od 27. sept. 1792 je prakticiral pri pokr. državnem knjigovodstvu v Lj., 1794 do 1820 je služil pri administraciji državnih domen (med drugim je bil 1800–2 kontrolor v Mekinjah, do 1806 oskrbnik za Fužine in Turen, do 1809 oskrbnik v Bistri, v Napoleonovi Iliriji 1810–11 receveur v Dolenjem Logatcu, do 1813 receveur v Lj., po povratku Avstrijcev od 10. nov. 1813–1814 adjunkt v novi domenski pisarni za beljaški okraj, 1814–20 oskrbnik in okrožni komisar v Loki). Ko je 1820 lj. župan dr. Jan. N. Rozman bil pomaknjen med svetnike mestnega in deželnega sodišča v Lj., je postal na lj. magistratu njegov naslednik. Župan lj. je ostal H. do smrti. — Že v času službovanja pri državnih domenah je pokazal odlične administrativne sposobnosti, a zlasti tudi mnogo smisla za šolo in pomoč narodu. V Lj. so mu njegova delavnost, inicijativnost in strokovna izobrazba kmalu pripomogle, da je bil poleg guvernerja ter škofa najbolj upoštevan javni funkcionar v deželi. K njegovim poklicnim poslom je pridružilo zaupanje vlade in someščanov še delo v najrazličnejših drugih institucijah (pred 1820 je bil le član Kmetijske družbe, a po prihodu za župana: zastopnik mest v stanovskem deželnem odboru, izvoljen 16. okt. 1820, potrjen še istega l.; od 1821 član stalnega odbora Kmetijske družbe; 1821–45 v direktoriju lj. hranilnice, 1845–6 v njenem kuratoriju; 1822–4 »pospeševatelj hranilničnega društva«; od 1823 član komisije za ubožni zavod; od 1825 prisednik gubernija pri posvetovanjih o stabilnem katastru; od 1836 lj. distriktni komisar notranjeavstrijske zavarovalne družbe proti požaru; od 1839 član lokalne komisije za osuševanje lj. barja, član Notranjeavstrijskega društva za obrt in industrijo ter član lj. muzejskega društva; od 1844 član lj. Histor. društva; itd.). Vse važne lokalne akcije, med njimi zlasti dobrodelne in kulturne, so imele v njem vnetega podpornika (med stavbnimi podjetji v Lj. nadomestitev lesenega frančiškanskega mostu s kamenitim 1842; med olepševalnimi akcijami ustvaritev »Zvezde« 1823; nova ureditev »zastavnih bukev« = zemljiške knjige, na lj. magistratu, v katere je uvedel večjo jasnost in preglednost; osuševanje barja, a zlasti gradba ceste iz Lj. do Iga 1826–29, ki je v glavnem njegovo delo; uspešne sanitarne odredbe proti kugi 1831; deželni muzej, za ustanovitev katerega 1832 ima priznane zasluge; otvoritev ubožnice 1832, za katero se je predvsem on trudil; zastavljalnica, ki jo je hranilnično društvo sklenilo 1. sept. 1833, vlada potrdila 20. maja 1835; trgovsko učilišče 1834, čigar direkcijo je prevzel; N, za katere se je zavzemal morda že ob ustanavljanju v notranjeavstrijskem obrtnem društvu, a pozneje zanje sprožil in inspiriral mnogo spisov, zlasti o razdelitvi pašnikov, o sadjarstvu in o ljudskih šolah; strelišče, ki ga je 1844 z novo ustanovitvijo streliškega društva rešil pogina; itd.). Na prizadevanja slovenskih preporoditeljev je zrl z onim razumevanjem in z ono simpatijo, da ga je mogel Prešeren imenovati »domorodca«, ki »zahvale vseh Slovencev si nabira, ki bratov tihotijo zabavljice, da smo zares mi Kranjci pozabili že Slave matere, nje govorice«. — Poslovanje v dneh kongresov je naklonilo H.-u priznanje avstrijskega in darilo ruskega vladarja; 1830 je dobil naslov »c. kr. svetnika«; 1834 je postal dopisujoči član koroške in štajerske Kmetijske družbe, 1839 goriške; petindvajsetletnica njegovega županovanja je bila za Lj. pravi praznik, ki je izvabila tudi Prešerna, da je ustregel Bleiweisu ter napisal edino svojo prigodnico v čast javnemu funkcijonarju, s katerim ni imel posebnih stikov. — Prim. Kranjski uradni šematizmi 1774 do 1846; Prešeren, N 2 jul. 1845 (105: pesem v proslavo 25 letnice županovanja, ki jo je na strelišču 29. jun. govoril L. Toman); Kordesch, IB 3. jul. 1845 (nemška pesem v proslavo 25 letnice in opis slavnosti dne 29. jun. 1845); Bleiweis, IB 1846, 261, 265, 268, 272, 277 (nekrolog, slovenski prevod Kosmačev v prilogi k 49. št. N. 1846); Radics, Gesch. d. Obersohützengesellschaft in Laibach, 1885, 15–9; Apih, Deželni stanovi, LMS 1890, 159, 161, 169, 171, 173, 174; MHK 1896, 60; Prijatelj, LZ 1902, 704 (Bleiweisovo pismo Prešernu radi pesmi); Pintar, LZ 1907, 235, 306; Žigon, Kronol. pregled 62. — Slike (prim.: Steska, Langus, DS 1904, 465; Razstava portretnega slikarstva, Lj. 1925, 2. izd. 219 c): Stroj, oljni portret (last Kranjske hranilnice); Langus (Nar. muzej v Lj.); Prinzhofer, litografija (po Stroju, primerek v Nar. muz. v Lj.). Kd.