Hočevar, Martin (1810–1886)

Hočevar Martin, podjetnik in mecen, r. prekupcu s konji 7. okt. 1810 v Podlogu pri Velikih Laščah, u. brez otrok 17. apr. 1886 v Krškem. Obiskoval je normalko v Lj., nato pomagal očetu pri kupčiji, zlasti po Laškem, 1836–40 pa bil skupno z bratom Janezom v službi prvega zakupnika užitninskega davka na Kranjskem, Viranta v Lj. Nato je začel v družbi z bratom jemati po večjih krajih užitninski davek v zakup, dokler se ni 1840 kot samostojen zakupnik stalno naselil v Krškem, kjer je otvoril gostilno, ki jo je 1847 opustil, in prevzel pošto, ki jo je upravljal 1846–72. Bavil se je z vinsko trgovino, vinogradi, kupčijo, vzel za 18 let v najem posestvo Stražo pri Čatežu, predvsem pa v vedno večji meri jemal v zakup užitninski davek (1868 n. pr. skupno z Jos. Gorupom graškega). Prevzel je tudi zidarska dela ob regulaciji Save in bil udeležen pri gradbi železnic. Zgodaj se je pokazal velikega prijatelja šole. Izprva je nameraval sezidati čveterorazrednice v Krškem, Kostanjevici in Mokronogu, nato pa se je na prigovarjanje okr. glav. Schönwettra odločil za meščansko šolo z nemškim učnim jezikom v Krškem. Poslopje za ljudsko in meščansko šolo je 1875–7 postavil s pogojem, da naj bo pouk na ljudski šoli urejen tako, da bodo ž nje učenci brez težav lahko prešli na kako srednjo šolo z nemškim učnim jezikom, meščanska šola pa bodi nemški učni zavod. Obstoj nemške meščanske šole je zasigural z ustanovo 30.000 gld. za njene učence; če bi šola kedaj prenehala biti nemška, se naj te ustanove podelijo onim učencem, ki obiskujejo kak enak zavod izven Kranjske. Ob otvoritvi navzoči minister Stremayr je sicer trdil, da se učenci ne bodo odtujevali materinščini, ker se bo gojila tudi slovenščina, toda tak pouk je moral prvi ravnatelj Iv. Lapajne uvesti na lastno odgovornost. Meščanska šola se je otvorila z 12 učenci v jeseni 1878. V Krškem je sezidal več poslopij za državne urade in uradniška stanovanja, bil več let predsednik krajnemu šol. svetu in krajni šol. nadzornik, zadnja leta načelnik imetja krškega mesta in imenovan za častnega meščana. Dasi je bil ustanovni ud SM, vendar je kmalu krenil v nemški tabor. Že po l. 1870. je postala njegova hiša zbirališče kranjske nemške stranke in njegovi stalni gostje nje voditelji Auerspergi, Dežman, Schaffer, Schrey, Suppan, Vesteneck. Bil je član lj. filharmonije, kazine in podružnice Schulvereina. Kot poslanec nemške napredne stranke je zastopal dolenjska mesta in trge 1873–9 v drž. zboru, 1877–83 pa v kranjskem dež. zboru; parlamentarično se ni udejstvoval, ampak je bil večinoma na dopustih. Za mestne reveže je zapustil hiralnico, nekdanjo Valvasorjevo hišo, in 30.000 gld., za popravila vikarijatske cerkve 6000, filharmoniji in sirotišnici v Lj. po 4000, za otroško hiralnico sv. Elizabete v Lj. 1200, obrtnemu društvu in sirotišnici v Gradcu po 5000, za zidanje šole v Kostanjevici ali Mokronogu 6000 gld. — Enako se je udejstvovala tudi njegova žena Josipina, r. 6. apr. 1824 v stari imoviti hiši Mulejev v Radovljici, u. 16. marca 1911 v Krškem. Njeni starši so imeli gostilno, milarno, trgovino s špecerijskim blagom in tovarno za sukno. Mladost je preživela pri materinih starših v Stražišču pri Kranju, Globočnikih, ki so imeli lepo posestvo in izdelovali sita in mreže iz žime. Šole je obiskovala v Kranju in pri nunah v Škofji Loki, nato pa pomagala staršem, dokler se ni 1842 poročila s Hočevarjem. 1860–2 sta bila v Gradcu, kjer sta renovirala Hotel zur Stadt Triest in ga ugodno prodala. Bila je velika dobrotnica šole in cerkve v Krškem; za ustanovitev samostalne krške župnije je darovala 20.000 gld., podpirala šolarsko kuhinjo in privatno dekliško šolo v Krškem (1855 do 75), hišo v Radovljici je dala za stanovanje učiteljem in za tamošnje učence ustanovila podpore in darila s kapitalom 33.000 gld. Dala je popraviti šolo v Škocjanu pri Turjaku in stalno podpirala vse krške šole. Za mestno pisarno in svetovalnico je podarila hišo in 2500 gld., kmetijski podružnici je dala svoj vrt za trsnico. V Lj. je ustanovila Jozefinum, zavetišče za onemogle služkinje, s tem, da je podarila 20.000 gld. Svoje veliko premoženje je po večini razdelila še med živimi, v oporoki pa med drugim volila podružnici Schulvereina v Lj. 50.000 K, rojstni občini Radovljici pa 100.000 K. — Prim.: Jahresber. der Knaben-Bürgersch. Gurkfeld 1886, 3–13; DN 1886, 9; Lapajne, Krško in Krčani, 129–47 (s slikami); Pfeifer, Die Landtagsabgeordneten von Krain; Deutscher Kalender f. Krain 1895, 16–19 (s sliko); UT 1906, 28 i. d.; SN 1911, 63, 64; LZg 1877, 1993; Letno poročilo drž. deške meščanske šole v Krškem 1926/27 (s slikami). Gl.