Hinterlechner, Karel (1874–1932)

Hinterlechner Karel, geolog, r. 31. maja 1874 v Lj. V Lj. je študiral gimn. 1885–94, petrografijo in mineralogijo na univerzi na Dunaju 1894–98, promov. 1899, bil asistent na nemški tehniki v Brnu 1898–1900, potem nastavljen na geološkem drž. zavodu na Dunaju 1900–18, imenovan za šefa geologa 1918 in še isto leto kot Slovenec odslovljen iz avstrijske službe. L. 1919. je postal redni prof. na univerzi v Lj., bil v šolskih letih 1919/20 in 1921/22 dekan na tehn. fakulteti ter 1924/25 rektor univerze. - Strokovna dela, ki so povečini geološko-petrografske vsebine, je objavljal v »Jahrbuch der k. k. geol. Reichsanstalt in Wien« v letih 1900 do 1917, kakor: Über Basaltgesteine aus Ostböhmen (1900), Beiträge zur Kenntnis der geol. Verhältnisse Ostböhmens (I. 1900, II. 1914), Geologische Verhältnisse im Gebiet des Kartenblattes Deutschbrod (1907), Über die Eruptivgesteine aus dem Riesengebirge … (1909), Über die petrographische Beschaffenheit einiger Gesteine des westböhm. Cambriums … (1912), Über die alpinen Antimonvorkommen … (1917). V geol. listu »Verhandlungen der k. k. geol. Reichsanstalt in Wien«, kamor je pisal 1900 do 1917, so med drugimi izšli sledeči njegovi članki: Granitit als Einschluß im Nephelin-Tephrit des Kunětitzer Berges bei Pardubitz (1901), Über metamorphe Schiefer aus d. Eisengebirge in Böhmen … (1910), Über Schollenbewegungen am südl. Rande der böhm. Masse (1914), Über Schieferinjektionen aus d. Gebiete d. Spezialkartenblätter Krems u. Horn (1917) i. dr. - Del njegovih geoloških publikacij se nanaša na geološko kartografijo, ki je bila jedro njegovega prejšnjega delovanja in je deloma tudi še sedaj; publiciral je geol. karte raznih ozemelj bivše avstr.-ogr. monarhije, karte Nemškega Broda in Iglave v merilu 1:75.000 v »Verhandlungen …« (1904, 1910) in razlage h kartama v založbi geol. drž. zavoda (1913). - Uspehe raziskavanj na češkem ozemlju je deloma objavil v slov. jeziku v »Věstníku kral. české spol. náuk« v Pragi, kakor »O nekaterih tujih hribinah iz nefelinovega tefrita Kunětiške gore pri Pardubicah na Češkem« (1902) in »O petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija … (1903), ter pisal »O rulách východočeských« v »Véstniku IV. sjezdu přirodozpytcův a lékařů českých« (1908). Razen tega je pošiljal referate v Keilchakov »Geolog. Centrablatt« v Berlinu. Njegov rektorski govor na svetosavski proslavi univerze v Lj. 1925 »Premoško bogastvo posameznih držav in njih medsebojno razmerje« je izšel v Geogr. vestniku (1925). - Za organizacijo češkega geološkega drž. zavoda v Pragi je izdelal osnutek, po katerem je bil zavod pozneje urejen; podoben načrt je izdelal tudi za tak zavod v Jugoslaviji in ga po poverj. Verstovšku predložil centralni vladi ter sprožil znanstvena organiz. vprašanja tudi drugod (LZ 1908, 1909). V vprašanjih rudišč, vodnih stavb, vodovodov itd. je v prejšnji službi odločal kot strokovnjak ter bil pri direkciji za zgradbo vodnih cest stalni geol. konzulent. Za nižje razrede srednjih šol je spisal mineralogijo (Schwentner 1904) in se udejstvoval tudi na polju poljudne znanstvenosti (»Iz geologije« Slovan 1909–11, »Praktiška geologija« Slov. trg. Vestnik 1909–14). V dnevnikih (SN, Slovenec) se je podpisaval z imenom »Posazavski« po reki Sazavi na Češkem, ki jo je premapiral od izvira pa skoraj do izliva. H. pripravlja za tisk nekaj geoloških kart, ki bodo izšle v geol: drž. zavodu v Pragi, slov. geologijo in stratigrafijo ter mineralogijo, petrografijo in nauk o slojiščih (v rokopisu že gotovo), razen tega geološki zemljevid: Blatt Ybbs, ki bo izšel na Dunaju v Geologische Bundesanstalt, list Dačice-Mor. Budĕjevice, ki ga bo priobčil geol. drž. zavod v Pragi, ter geol. razprave o teh zemljevidih. H. je član geol. drž. zavoda v Pragi, pravi član češke akad. Znanosti (1919) in dopisujoči član prirodoslovnega društva v Pragi (1921) ter »Geolog. Bundesanstalt« na Dunaju. Ap.