Slovenski biografski leksikon
Hacin Josip, pisatelj, odvetnik, r. 25. nov. 1881 v Češnjevku (obč. Cerklje pri Kranju), je študiral gimn. 1893–901 v Lj. in Kranju, zgodovino in geografijo 1901–3 na Dunaju (bil medtem tudi domači učitelj v rodbini kneza Windischgrätza v Konjicah) in 1903–5 v Gradcu, kjer je bil 1907 promov. za dr. phil. (z disertacijo o zgodovini frizinških posestev na Gorenjskem). 1906–9 je študiral pravo na Dunaju in bil ondi 1913 promov. za dr. iur., bil od l. 1910 odvetn. kandidat v Lj., služil 1914–16 na ruski fronti in bil od 1916 kot političen osumljenec konfiniran v Budimpešti do konca svetovne vojne. 1919 je otvoril odvetniško pisarno v Lj., ki jo doslej vodi. - H. je kot gimnazijec pisal psevdonimno v Vrtec, Slovenca, SN, prevel novelo Sv. Čecha »Jestřab contra Hrdlička« (Slovan. knjižn.), Třebizskega »Kraljico Dagmar«, Tolstojevo »Vstajenje« (Slovan. knjižn., Gorica 1900–01), kot vseučiilščnik pa »Tri mušketirje«, »Grofa Monte Christo« (Dumas), »Ženska pisma« (Prevost), »Tartarina iz Tarascona« (Daudet), »Blagor na vrtu cvetočih breskev« in »Darija« (Zeyer), »Abisag« (Vrhlický) (vse izšlo pri Gabrščku v Gorici). Nekaj liričnih pesmi je objavil v LZ in nekaj črtic v DP. L. 1902. je bil med izdajatelji dijaškega almanaha »Na novih potih«, kjer je objavil nekaj lirike, odlomek romana »Iz historije življenja« in studijo o D'Annunziju. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik gorenjskega akad. fer. društva »Vesna«, ki je ustanovilo nekaj knjižnic na Gor. L. 1925. je bil nekaj časa izdajatelj Nar. dnevnika v Lj. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine