Gutman, Ivan (1808–1875)

Gutman Ivan, politik, r. 18. jun. 1808 v Mokronogu, u. 6. sept. 1875 na Jezerskem. Postal je 1847 magistratni svetnik lj., 1849 častni meščan, stopil 1850 za nekaj časa v dež. službo (LZg 1850, št. 1.), se vrnil na magistrat in bil ponovno županov namestnik (1848–50, 1858–61, 1868–9), vodil kot tak tudi trgov. šolo v Lj. in oficialne prireditve (n. pr. odkritje Radetzkyjevega spomenika; gl. njegova spisa: Worte der Weihe, Lj., 1860; Geschichtliche Darstellung der Gründung des… dem … Grafen Radetzky gewidmeten … Ehrendenkmals, MHK 1860, 39–41). Bil je član kmetijske družbe in njenega centralnega odseka, član komisije za osuševanje barja (1859); na zborovanjih kmetijske družbe je poročal o bodočnosti kultiviranja lj. barja (Mittheilungen d. Landwirtschaftlichen Gesellschaft in Krain 1859, 9–10), stavil predlog za ustanovitev poljedelskega kreditnega zavoda za mala posestva (ib. 1862, 16–8) in izdelal zanj pravila (ib. 1864, 14–6), katerim je nasprotoval G. H. Costa, tako da je stvar zaspala, dokler je ni vnovič oživil Ed. Pour (1867) s predlogom za ustanovitev hipotečne banke za Kranjsko. Bil je predsednik strelskega društva (1856), predsednikov namestnik komisije za regulacijo zemljiškega davka za mesto Lj. (1874) in po upokojitvi ekonomski referent okrajne komisije za regulacijo zemljiškega davka v Kranju. V Lj. je imel 1848 vidno vlogo, sodeloval pri ustanovitvi nacionalne garde, razložil na shodu 18. marca njen pomen in podal najnujnejša organizacijska določila (LZg 1848, št. 35 in pos. odt.: Vortrag bei der Versammlung d. Laibacher Nationalgarde …, Lj., 1848), dobil od nekega meščanskega odbora nalog, da sestavi cesarju zahvalno adreso, pri čemer so ga menda prehiteli člani kazine z Dank-Adresse der Bewohner Krains, proti kateri je protestiral Ferd. J. Schmidt (gl. njegovo polemiko z Burgerjem, Chrobathom, Kleindienstom in Bleiweisom, LZg 1848, št. 41, 43, 47 Außerordentliche Beilage; prim. še protest nekaterih meščanov proti adresi dež. stanov, LZg 1848, št. 65, 67 Besondere Beilage). Zagovarjal je vstop 6 meščanskih zastopnikov v dež. zbor in bil član deputacije, ki je nesla adreso cesarju v Olomuc ter stopil ob tej priliki v Pragi v stik s Slovansko lipo. 1849 je sestavil na poverilo obč. svetnikov na cesarja prošnjo za ustanovitev popolne univerze in realke v Lj. V dež. zboru je zastopal mesto Lj. 1861–6, bil član verifikacijskega odseka (1861), odseka za ustanovitev dež. zavarovalnice proti ognju (1864), posvetovalnega odseka za teritorijalno razdelitev Kranjske (1865), namestnik dež. odbornika (1865); stavil je predlog za ustanovitev višje realke v Lj. (1861), ki naj bi bila tehnična in strokovna obrtna šola, ter za ustanovitev zavarovalnice proti ognju (1864). Potegoval se je za enakopravnost Slovencev, a ni dosledno glasoval s slov. (Bleiweisovo), temveč včasih z nemško skupino, tako n. pr. proti Bleiweisovemu adresnemu za Auerspergov predlog in proti Bleiweisovemu predlogu o ureditvi učnega jezika v ljudskih in srednjih šolah. - Njegov sin Emil G., r. 1842 v Lj., u. 20. maja 1908 v Gorici, pristav finančne prokurature v Lj., od 1897 tajnik in pozneje svetnik vodstva gozdne domene v Gorici in 1868 član prvega odbora dramatičnega društva v Lj., je rešil kot upravitelj Levstikove zapuščine, katero je izročil pesnikovemu bratu Matiju, Čopova pisma (gl. Žigon, Carniola N. v. I, 214–5; IX, 12–3; ZMS V, 122). - Prim.: Obravnave dež. zb. kranj.; Die Handelslehranstalt in Laibach, 69; Apih, 50, 54, 57, 216; Polec-Senekovič, Vseučiliški zbornik 61–3. Pir.