Gregorič Vinko, publicist in urednik, pesnik, posestnik, r.
6. jan. 1847 v Prvačini in tu u. 29. dec. 1908. Po osn. š. ga je poučeval domači
kpl Marko Vales. Kasneje je postal urednik Jurija s pušo, korektor Goriškega
vestnika. Sodeloval je v E (1886, 43), v Jadranski zarji (1896, 8), v Pomladanskem
cvetju (1871), v Primorcu (187:1, 2–3) in Rogaču (1888, 22–23). Izdal je Pesmi (Gor. 1884), ki jih označuje kot 1. zv., iz česar je
moč sklepati, da je imel pripravljene nadaljnje zvezke, a ga je od tega po vsej
verjetnosti odvrnila kritika, ki je prvo zbirko odklonila. Pesmi so v resnici
okorne, a kažejo, da je vsaj v nekaterih pesniških oblikah želel posnemati celo
Prešerna (ima namreč 7 gazel, 14 sonetov in 3 glose). Avtor sam je v zbirki
označil, katere pesmi so nastale pred 1872 in katere v «zadnjem času», se pravi v
letih neposredno pred objavo knjižice. Pod psevdonimom Podkraškogorski (ki ga je
že v prvi zbirki dodal ob pravo ime) je 1892 izdal še eno zbirčico pesmi Žalostinke (18 str.), ki v podvojeni obliki Jenkovih Obujenk
obravnavajo politične razmere, predvsem na Goriškem, v dobi Taafejeve vlade. G. je
bil med soustanovitelji Čitalnice in Sokola v domačem kraju.
Prim.: krstna knjiga v Prvačini; Kres 1884, 477; LZ 1884,
511; Gabršček II, 267; SBL I, 259; ne SBL ne Simonič in ne Plesničar ne poznajo
Žalostink (v lasti pisca tega članka); Bibl. rasprava, članaka i knjiž. radova, 5,
1960, 565.
Brj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine