Slovenski biografski leksikon

Gregorc Pankracij, pisatelj, r. 7. maja 1867 v Št. Vidu pri Ptuju, u. 15. avg. 1920 v Konjicah. Gimn. je dovršil v Ptuju in Mariboru, bogoslovje 1880–92 v Mariboru (ord. 1891). Od 1892 je kaplanoval na Polzeli, v Trbovljah in Mozirju, od 1902 do smrti je bil župnik pri Sv. Venčeslu blizu Slov. Bistrice, kjer je pokopan. Kot dijak in bogoslovec se je pridno vadil v pesništvu; pesmi so izhajale v precejšnjem številu v LZ 1890–94 (s šifro y), bolj poredko, a dalje časa pri MD, nekaj tudi v celjskem zborniku »Naš dom«; nekatere so ljubke, a epigonskega značaja brez izrazite osebne note, saj so večinoma iz dijaške dobe. Spesnil je tudi legendo »Sv. Venčeslav« (Maribor 1910), osnovano na zgod. izročilu o zidanju župne cerkve Sv. Venčeslava (prim. J. Vošnjak, Slovan, 1911, 311, op.). Spisal je nekaj poljudnih povesti in legend za MD (Grajski lovec, SV 1896; Pripovedke o cerkvi Matere božje na Ptujski gori, KMD 1897; Ne popivaj, KMD 1904; Gos sv. Martina, KMD 1906) in novelo Brez volje (Zab. Kn. MS, 1902) ter izdal šmarnice »Novi majnik« (Maribor 1915). Pesniško zapuščino (5 zvezkov) hrani Zgod. društvo v Mariboru. Grf.

Grafenauer, Ivan: Gregorc, Pankracij (1867–1920). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi213610/#slovenski-biografski-leksikon (30. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine