Grča, Blazij (1846–1938)

Grča Blazij, politik, r. 29. jan. 1846 v Spodnji Beli pri Preddvoru. Študiral je gimn. v Kranju in Lj. (maturiral 1867), kjer je bil član Levčevega kroga, bogoslovje v Gorici (1867–71), kjer je med slov. in hrv. bogoslovci ustanovil čitalnico, in služboval kot kaplan v Rihemberku (1871), Kobaridu (1873), kot vikar in župnik v Čepovanu (1875) in v Šempasu (1892–916) ter živi kot vpokojen župnik in konsistorijalni svetnik gor. nadškofije v Šenčurju pri Kranju. Kot bogoslovec je sodeloval pri ZD (pesmi), pisal pozneje v Slovencu in Vaterlandu o narodnem položaju Slovencev v Gorici, sodeloval pri Glasih kat. družbe (Dar Ljubezni … ali življenje sestre Marije Dionizije, VII—VIII, 3–47), pri Folium periodicum (Super piis dispositionibus defunctorum, 1882, 82–5), poročal s svojih dušnopastirskih mest, kjer je ustanovil več družabnih, izobraževalnih, političnih in narodno-gospodarskih društev ter zadrug in se uspešno brigal za uravnavo hudournikov ter popravo in zidavo cest, v Glasu, Soči in Slovencu o dnevnih dogodkih in lokalnih gospodarskih potrebah (iz Rihemberka, od Gorenje Branice, od beneške meje, iz Kobarida, o osuševanju »kobaridskega blata«, o novem šol. zakonu in Klodičevem učnem načrtu i. dr.), podal navodila za snovanje zavarovalnic za živino (Soča 1898, št. 6), objavil v KGMD (1925, 106) spomine na S. Gregorčiča, opozoril v DS (1920, 153–5) na Vorenčev pozabljeni rokopisni lat.-slov. slovar v goriškem osred. semenišču in napisal razne priložnostne pesmi ter priredil več iger in deklamacij. V Čepovanu je ustanovil 1878 katoliška politično čitalnico, ki je pošiljala na ministrstva in dež. zbor razne peticije, zlasti za slov. gimnazijo (1889–90) in slov. notarijat v Gorici (1886). Sodeloval je pri političnem društvu Sloga, bil njega podpredsednik (1892) in stavil na obč. zboru 1891 predlog, naj se pravila spremene ter postavijo na pozitivno katoliško podlago. V gor. dež. zboru, kjer se je pridružil A. Gregorčiču; je zastopal 1894–907 kmečke občine voliv. okraja Gorica-Kanal-Ajdovščina, bil član pravnega (1894–6, 1900–7) in šolskega (1894–5, 1907) odseka, se zavzel z interpelacijami in predlogi za enakopravnost slovenščine v drž. in mestnih uradih ter v srednjih šolah, za gospodarski napredek Goriške, zlasti za uravnavo hudournikov, za ceste, zboljšanje živinoreje ter vinogradništva in za spremembo volivn. reda v smislu tajne, enake in splošne volivne pravice. — Prim.: Pertrattationi della dieta di Gorizia e Gradisca; Jagodic, Slovenec 1926, št. 23–4; Slika: KGM 1922, 25; KGMD 1925, 106. *

Grča Blazij, politični in družbeni delavec, publicist, duhovnik, r. 29. jan. 1846 na Spodnji Beli pri Preddvoru, u. 25. dec. 1938 v Šenčurju pri Kranju. Oče Primož, mati Mira Valjavec. Gimn. je obiskoval v Kranju in Lj. ter tu 1867 maturiral. Bogoslovje je študiral v Gorici (1867–71); ordiniran 6. septembra 1871. Za kaplana najprej v Rihemberku, čez dve leti pa je to mesto zamenjal z Gregorčičem: G. je prišel v Kobarid, Gregorčič v Rihemberk. Od 1875 je kot vikar in žpk služboval v Čepovanu polnih 17 let, nato pa od 1892 do 1916 24 let v Šempasu, ko je med prvo svet. vojno kot konzistorialni svetnik stopil v pokoj. Po vojni se je moral izseliti in se je naselil v svoji hiši v Šenčurju. Tu je 1921 obhajal zlato mašo, 1931 pa v Preddvoru na Gorenjskem svojo biserno mašo. Politično in kulturno delovanje je bilo G-i v krvi. Že kot bogoslovec je bil član Levčevega kroga in je med slov. in hrv. bogoslovci v Gor. ustanovil čitalnico. Pisal je in prirejal deklamacije ter igre, svoje pesmi pošiljal v ZD (1896, 15, 19–29, 26), nemški Vaterland, S, Glase katoliške družbe (Dar ljubezni... ali življenje sestre Marije Dionizije, VII–VIII, 347), pisal v FoliumGor (Super piis dispositionibus defunctorum, 1882, 82–5), Glas, Sočo, KoliGMD, DS in še kam. O njegovih pesmih je ohranjena vsaj Gregorčičeva »pesniška« ocena (prim. S. Gregorčič, ZbD II, 306–7); vemo tudi, da je bila to zbirka »Cvetje in trnje«. Kot publicist pa je pisal o vsemogočem: najprej so tu poročila, ki jih je kot duhovnik pošiljal iz krajev, kjer je služboval, in sicer o cerkveni glasbi, o kulturnem udejstvovanju, o zadrugah, saj je bil sam ustanovitelj vrste družabnih, izobraževalnih, političnih in narodno-gospodarskih društev ter zadrug. Pisal je tudi o dnevnih dogodkih, saj je kot poslanec v deželnem zboru imel pregled nad vsem, kar se je v deželi na tem ali onem področju dogajalo, načrtovalo ali uresničevalo. – Na političnem polju je sodeloval v političnem društvu Sloga, kjer je bil podpredsednik (1892). Na občnem zboru leta 1901 je predlagal, naj bi se pravila Sloge spremenila tako, da bi se postavila na pozitivno katoliško podlago. G. je bil pri dopolnilnih volitvah v deželni zbor 27. in 28. avg. 1894 izvoljen skupaj s podgorskim županom Klančičem in sicer kot Slogin kandidat. V gor. dež. zboru se je pridružil A. Gregorčiču (gl. čl.) in zastopal do 1907 kmečke občine volilnega okraja Gorica–Kanal–Ajdovščina. V svojih interpelacijah je postavljal vprašanja o uravnavi hudournikov, popravilih in zidavi cest (tako o cesti od Šempasa do Trnovskega gozda, o cesti na postajo Rihemberk [Branik]), o brezobrestnih posojilih, o pospeševanju kmetijstva, živinoreje (podal navodila za snovanje zavarovalnic za živino; Soča 1898, št. 6), sadjarstva in vinogradništva, o osuševanju »kobaridskega blata«, pa tudi o volilni reformi (tajna, enaka in splošna volilna pravica). Govoril je o novem šolskem zakonu in o Klodičevem učnem načrtu, itd. V okviru deželnega zbora je bil član pravnega (1894–6, 1900–1907) odseka, se vneto zavzemal z interpelacijami in predlogi za enakopravnost slovenskega jezika v drž. in mestnih uradih ter na srednjih šolah, saj je bil tudi član šolskega odseka (1894–95, 1907). Ko je v Čepovanu ustanovil (1878) Katoliško politično čitalnico, je ta pod njegovim vodstvom pošiljala na ministrstva in v dež. odbor razne peticije, posebno za ustanovitev samostojne slov. gimn. (1889–90) in slovenskega notariata v Gor. (1886). G. je bil predsednik šempaske podružnice CMD v letih 1893–1910. Na skupščini te Družbe v Logatcu je 9. avg. 1906 govoril o gor. šolstvu, podal pregled o ljudski š. v Malem domu in Šolskem domu. Objavil je kratke spomine na svojega prijatelja pesnika Simona Gregorčiča, opozoril v DS 1920 (str. 153–5) na Vorenčev rokopisni latinsko-slovenski slovar. – Kot duhovnik je bil G. neutrudljiv spovednik, požrtvovalen in dobrotljiv, posebno radodaren in plemenit do bolnikov in revežev. Mnogo se je trudil za duhovno poglobitev med sobrati in verniki, bil je predsednik Duhovske zveze v Gor. Bil je vnet za cerkveno petje in glasbo – pravi cecilijanec. V Grgarju je poskrbel za nove orgle, bil je tudi ustanovitelj Cecilijanskega društva za gor. nadškofijo. 1896 je postal častni občan občine Čepovan, 1908 se je G-i zahvalila za delovanje v dež. izboru SLS in kandidirala druge. Ker pa je bil priljubljen, so ga silili, naj spet kandidira; G. pa je v PrimL oglasil, da ne kandidira. Toda že čez leto dni in pol (4. nov. 1909) je spet kandidiral za deželni zbor v skupini slov. veleposestva s Zucchiattijem in Bolkom, vendar so na teh volitvah zmagali liberalci (A. Klančič, Matija Rutar, dr. Franko). Mestoselski France Goriški [= Fran Zakrajšek] mu je v ZD 1882, 12, 404–05 posvetil pesem Marijine solze v Betlehemu, Vekoslav (Lojze) Remec pa sonet (rkp. 1909), kakor tudi 1911 ob 40-letnici mašništva.

Prim.: NadškAGor, knj. 111; Tabella sacerdotum 1889; Soča 30. maja 1873; ZD 1889, 222, 357; Pertrattazioni della Dieta di Gorizia e Gradisca (1894–1909); GG 1884, 19; 1885, 64; 1931, 147; PrimL 5. dec. 1901; 10. dec. 1903; 13. akt. 1904; 9. avg. 1906; 16. avg. 1906; 6. sept. 1906; 28. febr. 1907; 27. febr. .1908; 4. nov. 1909; Mnt 1911–12, 164; KolGM 1922, 25; JAlm 1923, 192–3; KolGMD 1925, 106 s sl.; [Jože] Jagodic, S 1926, št. 23–4; SBL II, 247; Jagodic, CG 1931,147; Gabršček I, 329,363,386,398, 212; Svetogorska Kraljica 1939, 2, 3; KolCMD 416, 438, 451; II, 82, 154, 164, 180, 325, 363, 366; Tuma 1940, 33; S. Gregorčič ZbD II, 306–7, 432; III, 193, 453; IV, 138, 439; KolCMD 1940, 33; Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, 7, 297, 565; Ivan Pregelj, Izbrana dela, knj. 7, 1970, str. 389; Škulj, CG, enote 274, 151142; Koblar, Gregorčič 46, 53, 350, 421; Kjuder, str. 544; GorLtk 6 i(1979), 86; IS 1927, 155, sl.

Brj.