Slovenski biografski leksikon
Gradišnik Armin, šolnik in organizator učiteljstva, r. 23. nov. 1858 kot sin zdravnika na Vranskem, u. 2. jan. 1921 v Laβnitzhöhe pri Gradcu. Po osnovni šoli na Vranskem je dovršil 6 gimn. razr. v Celju, en letnik učiteljišča v Mariboru, ostale v Lj. z maturo 1878. Učiteljeval je 7 let v Senožečah, v Hrastniku do 1897, nato bil do smrti nadučitelj na okoliški deški šoli v Celju. V raznih oklicih, poročilih in člankih v P in UT je poudarjal, da le solidarnost in združitev moreta slov. učiteljstvu ustvariti ugled in boljše socijalno stanje, zato se je z njegovim sodelovanjem po daljših pripravah ustanovila 1889 v Lj. »Zaveza slovenskih (pozneje avstr. jugoslov.) učiteljskih društev«, ki ji je bil G. tajnik (1890–5) in pozneje njen častni član. Kot predsednik »Zveze spodnještaj. učiteljev in učiteljic« je več let odločno in uspešno zastopal interese slov. učiteljstva v graškem Lehrerbundu, »Učiteljskemu društvu za celjski okraj« je predsedoval od 1900–10. Spise vzgojne in metodične vsebine je priobčeval predvsem v P (1880–906) in UT (1883–913), med temi priča »Nekaj aforizmov učiteljem v prevdarek« (P 1883) in serija člankov »Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu« (P 1886–9, 1895) o G.-ovi vsestranski naobraženosti in vestnosti v poklicu. Bil je stalen poročevavec mladinskim listom, pa tudi za prosveto in politiko v SN, Domovini, NL, celjskem Nar. dnevniku, Grazer Tagespost. Avtobijogr. črtice izza prvih let svojega učiteljevanja, »To in ono izza preteklih dni«, je s podpisom »Slamoštev« priobčil v UT (1916. št. 19–26). — Prim.: Glaser IV, 318; L. Jelenc: 25 letnica Zaveze avstr. jugoslov. uč. društev, Lj. 1913 (s sliko str. 20–21); Brinar: UT 1921, št. 2; Krajnc: ND 1922, št. 122 do 126 in v posnetku UT 1922, št. 42 (s sliko); IT III, št. 37. Šr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine