Grablovic, Anton (1864–1904)

Grablovic Anton, politik, žurnalist in organizator, v Lj. r. 17. jan. 1864, u. 27. jul. 1904. Izučil se je čevljarstva, postal 1880 pomočnik v Lj., bil v Innsbrucku, Zürichu in Baslu, se vrnil v Lj., postal 1895 tajnik rudarskega društva za alpske dežele v Köflachu, zapustil službo zaradi bolezni in bil pri bolniški blagajni v Gradcu, zadnja leta — duševno bolen — zopet v Lj. — Z A. Brozovičem je izdajal in večinoma sam pisal prvi soc. dem. glasili Ljudski glas (1891) in Zoro (1891), ki sta doživeli le po par številk, ustanovil in urejeval 1893–4 Delavca, ki ga je, spočetka pod lastno cenzuro, tiskala Narodna tiskarna v Lj. s pogojem, da ne bo pisal nič, kar ni v soglasju s programom nar.-napr. stranke, da se bo torej omejil na gospodarska vprašanja (SN 1894, št. 200), se preselil z listom v Zagreb, ko ga Narodna tiskarna ni hotela več tiskati na apel Slovenca (1894, št. 199) radi članka Država in cerkev (iz Zagreba se je preselil Delavec na Dunaj 1804 in v Trst 1897), organiziral iz Köflacha štajerske rudarje, bil med ustanovitelji in prvimi odborniki polit. društva Bodočnost (1893), železn. organizacije in kons. društva v Idriji, se trudil zbuditi in organizirati slov. proletariat, prirejal shode (n. pr. 1894 v Kamniku, ki so mu ga razbili Krek, Ušeničnik in Gostinčar, shod železničarjev v Lj. 1894 i. dr.) ter bil z A. Brozovičem med prvimi propag. soc. dem. idej na Slov. - Prim.: Naprej 1904, št. 15; Žepni koledar za slov. delavce 1905, 97–100 (s sliko); Čobal, Spomini, Druž. koledar 1913, 115, 116, 118, 120 (s sliko); Prijatelj, Kersnik II, 591–2; Čobal, Moji spomini, Pod lipo I, 46, 62, 63, 77. Pir.