Slovenski biografski leksikon
Govekar Franc, šolnik, r. 29. marca 1840 v Idriji, u. 30. okt. 1890 v Šiški. Osnovno šolo in preparandijo je dovršil v Idriji, postal 1857 učitelj ter služboval v Šturiju na Vipavskem, v Trnovem pri Bistrici, na Igu (1862–86) in kot nadučitelj do smrti v Šiški. Deloval je kot predsednik krajnega šol. sveta na Igu (1870–86), kjer je deloma z lastnimi žrtvami uredil vzoren šolski vrt, ustanovil gasilno društvo, z vnemo gojil glasbo in petje, predvsem cerkveno z dobro izvežbanim ženskim pevskim zborom, bil pevovodja čitalniškega zbora v Šiški. Bil je marljiv sotrudnik UT (1861–77, med drug. spis »Najvažnejše kmetijske resnice za ljudsko šolo«, 1871, št. 10–15), za ljudske šole je spisal in založil Prirodoslovje (1871), v rokopisu je ostal daljši sestavek o praktični obravnavi »Globusa« v ljudski šoli, kakor tudi delo »Ozir na nebes« in po učnem načrtu za kmetijska nadaljevalna izobraževališča sestavljeno »Gospodarsko berilo«, za MD je po raznih virih spisal »Umnega živinorejca« (1872) ter založil »Orgeljske odmeve« Danila Fajglja (1889). Kot osebni prijatelj Bleiweisov je dopisoval Novicam, za Jurčičevega uredništva s podpisom »Narodni učitelj« SN-u (pozornost je zbudil njegov listek »Iz dnevnika kranjske učiteljice«, SN 1880, št. 244–251), pozneje je o učiteljskih zadevah poročal Slovencu, o glasbenih CG-u in sodeloval pri LZ. Prim.: Fr. Trošt: UT 1890, 347; Glaser IV, 316. Šr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine