Goršič, Boguš (1850–1887)

★

11. februar 1850

Šalovci (Središče ob Dravi, obč.), Slovenija

†

21. februar 1887

Gradec, Štajerska, Avstrija

Imena

ime:

Goršič Boguš
ime:

Goršič Matija

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi208844" corresp="sbl-text.xml#sbl00632" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi208844/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Boguš</forename>
            <surname>Goršič</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Matija</forename>
            <surname>Goršič</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#pesnik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#duhovnik"/>
          <birth>
            <date when="1850-02-11">11. febr. 1850</date>
            <placeName>
              <settlement>Šalovci</settlement>
              <region type="municipal">Središče ob Dravi</region>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.419939 16.2289987</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1887-02-21">21. febr. 1887</date>
            <placeName>
              <settlement>Gradec</settlement>
              <settlement xml:lang="de">Graz</settlement>
              <region>Štajerska</region>
              <country>Avstrija</country>
              <geo>47.070714 15.439504</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Goršič Boguš (Matija), pesnik, r. 11. febr. 1850 v Šalovcih bl. Ormoža, u. 21. febr. 1887 v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu. Študiral je 7 gimn. razredov v Varaždinu, 8. v Zagrebu, bogoslovje v Mariboru, bil posvečen 1876, nato je kaplanoval v Vuzenici, Jarenini, Vitanju in pri Sv. Vidu poleg Ponikve. Kot osmošolec je izdal svoje pesniške prvence »Potočnice mladosti« (Zagreb, 1872) ter jih posvetil »presvetli zvezdi« dr. Jak. Razlagu, »voditelju slov. naroda«; večji prvi del obsega slov., drugi hrv. pesmi. V lirskih opeva svojo bedno mladost, drago mater, umrlega očeta, rojstni kraj in tujino ter podobne motive, v par epskih poskusih je dikcija razblinjena, komaj umljiva ter obložena s fantastičnim nakitom tropov in figur, posebno obširni »Naravoboj« z uvodno sliko grozne nevihte ter z romantično zgodbo o krepostni Evgeniji in tolovaju. Jezik in pravopis sta slaba, marsikaj je morda pripisovati na račun preštevilnih tiskovnih napak. Poleg odmevov iz Razlagove Pesmarice jasno odseva iz zbirke Prešernov vpliv, predvsem v hrvatskem poskusu sonetnega venca, čigar magistrale nam v akrostihu zaupa posvetilo Olgici Dolanski. Po teh neuspelih prvencih je pesnik v zrelejši dobi, vsaj za javnost, umolknil. — Prim.: B. Flegerič, Ormoški spomini, 128. Šr.

Kratice in krajšave

Janko Šlebinger

Šlebinger, Janko: Goršič, Boguš (1850–1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi208844/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Goršič, Boguš (1850–1887)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Goršič, Boguš (1850–1887)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine