Gomilšek, Jakob (1843–1906)

Gomilšek Jakob, pisatelj in pesnik, r. 1. maja 1843 v Bišu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, u. 23. marca 1906 v Trstu. Dovršil je s podporo ujca dr. Jos. Muršca gimn. v Gradcu in Mariboru in stopil v bogoslovje v Gradcu (1863–7); nato je bil kaplan v Radgoni (do 1876), nem. pridigar v Trstu (do 1891) in katehet na tržaški realki ter stopil 1905 v pokoj. Spočetka je zlagal nem. pesmi, kot mariborski gimnazijec pa začel pesniti tudi slovenski. Pesmi je pošiljal v Ljud. Tomšiča dijaški list »Torbico jugoslavjanske mladosti« (1862–4), v N, SV (1865–6) in SG (1866). V njih opeva najrajši verska in domoljubna čuvstva. Izmed domoljubnih pesmi je najbolj znana »Slovenec sem« (SG 1866), ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela. Zlagal je tudi vesele študentovske, ki se še danes rade pojo (Kovač, Od pridnega študenta). Nabiral je nar. blago (Pregovori in reki s Štajerskega, SG 1862, 176, 271), razpravljal o njem (Volkodlak, N 1865, 154, 167), in napisal zgod. pripovedko Devica oglejska KMD 1865. Pisal je razne zgodovinske, krajepisne, potopisne, življenjepisne i. pod. sestavke (Turki pri Radgoni, N 1862; Pohorje, KMD 1867, Sv. Trojica, romarska cerkev v Slov. goricah. KMD 1868, Haloze, Zora 1875; Trst, KMD 1890; dr. Jos. Muršec, SV 1898); v posebni knjigi je izdala MD »Potovanje v Rim« (1878). Dopisoval je v SN, E in nemške Slovencem prijazne liste. Volil je 1000 K za dijaško semenišče v Mariboru s pogojem, da se pridružijo ustanovi dr. Jož. Muršca. - Prim.: Glaser III, 195; Ilešič, LZ 1906, 319; KMD 1909 (s sliko). Grf.

Gomilšak Jakob (v matični knjigi Gomilschag), pisatelj, pesnik in pridigar, r. 1. maja 1843 v Bišu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, u. 23. mar. 1906 v Trstu. Oče Jožef je bil kmet, mati Uršula Muršec je bila iz družine duhovnika in narodnega buditelja dr. Josipa Muršca, ki je bil otrokov krstni boter. S stričevo podporo je dovršil gimn. v Gradcu in Mariboru in bogoslovje v Gradcu (1863–67). Bil kpl v Radgoni (do 1876), nem. pridigar v Trstu (do 1891) in katehet na trž. realki do 1905, ko je stopil v pokoj. Spočetka je zlagal nem. pesmi, kot mariborski gimn. je začel pesniti v slov. Pesmi je pošiljal v dij. list Torbica jugoslavjanske mladosti (1862–64), v N, SG (1866), predvsem pa v SV, v Cvetnike in Sketove Slov. čitanke. V njih je opeval naravo, verska in domoljubna čustva. Izmed domoljubnih pesmi je najbolj znana Slovenec sem (SG 1866, KMD 1883), ki je z Ipavčevim napevom skoraj ponarodela (Slov. pesmarica, I. zv. 1896, 1911, 1923, 1936). Zlagal je tudi vesele študentovske pesmi, ki so jih radi prepevali (Kovač, Od pridnega študenta). Nabiral je ljudsko blago: Pregovori s Štajerskega (SG 1862, 176, 271), razpravljal o njem: Volkodlak (N 1865, 154, 167). Napisal je zgod. pripovedko Devica oglejska (KMD 1865), po ljudski pravljici Slava nedolžnosti (KMD 1866), opisoval domače kraje: Turki pri Radgoni (N 1862), Pohorje (KMD 1867), Sv. Trojica, romarska cerkev v Slov. goricah (KMD 1868), Haloze (Zora 1875), Trst (KMD 1890), Mesto Trst in luka njegova (Sketova Slov. čit. za 4. razr., 1893), napisal je dva življenjepisa: Mihael Debelak, kanonik v Trstu (KMD 1890) in Dr. Jožef Muršec (SV 1898). Priobčil je nekaj črtic: Iskrice (SV 1865), Bog v naravi (SV 1866), Čujte, čujte, možje! Tožba starega kmeta, in Človek in živali (KMD 1879). V posebni knjigi je izšlo pri MD Potovanje v Rim (1878, 176 str.). Dopisoval je v SN, E in v nem. liste, ki so bili prijazni s Slov. Zapustil je 1.000 kron za dij. semenišče v Mrbu s pogojem, da se pridružijo ustanovi dr. Jožefa Muršca. Psevdonimi I. G-k, J. G-k, J. G. Vrbanov, Višečki, Šak, = = .

Prim.: Glaser III, 195; Fr. Ilešič, G. J., LZ 1906, 319; isti (dr. = =), f J. G., KMD 1908, 32–3 s sl.; SBL I, 231; MohBibl. 42 idr.; Moder II, 327 sl.; 356; Arh. Slov. 18. maja 1977.

Jem.