Gombač, Franc (1872–1938)

Gombač Franc, ekonom, r. 9. febr. 1872 na Greti pri Trstu, je študiral spodnjo gimn. v Trstu (1887), slov. kmetijsko šolo v Gorici (1887–9), višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu (1889–91) in visoko kmetijsko šolo na Dunaju (1893–4), služboval kot dež. vinarski in sadjarski potovalni učitelj, oz. komisar pri kranjskem dež. odboru (1894 do 1908), pri dež. vladi kot kletarski nadzornik za Kranj. (od 1908), po prevratu do 1926 višji kletarski nadzornik in šef kmetijskega pododseka; delal je za zboljšanje in povzdigo vinogradništva, kletarstva in vinske trgovine ter regeneracijo po trtni uši uničenih vinogradov s članki pri DN, SN, Slovencu, Jutru, Kmetijskem listu, Kmetovalcu, NG, Trgovskem listu, Sadjarju, Gospodarskem listu, Meji, Gostilničarju, Allgemeine Weinzeitung, Neue Weinzeitung, Tschechoslovakische Weinzeitung, Rohrman-Dularjevih Gospodarskih naukih (Celovec 1905), Kmetijskem koledarju 1925, Čitanki za strokovne obrtnonadaljevalne šole (Lj., 1925) ter izdal samostojne publikacije: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov (Lj., 1896, 2. izd.: Novo vinogradništvo, Lj. 1897) in Umno kletarstvo (Lj., 1900). Šifre: F. G., G., Gč., -č., X, največ, zlasti v Kmetovalcu, brez označbe. *

Gombač Frančišek, gospodarski pisatelj, r. na Groti pri Trstu 9. febr. 1872, u. v Barkovljah pri Trstu 20. nov. 1938. Sin gospodarja in posestnika Jožefa z Opčin. Obiskoval nižjo gimn. v Trstu (1883–87) in Slovensko kmetijsko š. v Gor. (1887–89), nakar je nadaljeval gospodarske študije na Višji vinarski in sadjarski š. v Klosterneuburgu (1889–91) in na Visoki kmetijski š. na Dunaju (1893–94), kjer je tudi bil aktiven član akad. društva »Slovenija«. Služboval je kot vinarski in sadjarski potovalni učitelj in komisar pri kranjskem deželnem odboru (1894–1908), nato pa pri deželni vladi v Lj. kot višji nadzornik za kletarstvo in voditelj kmetijskega pododseka. Veliko se je zavzemal za povzdigo vinogradništva na Slovenskem, zlasti za regeneracijo po trtni uši uničenih vinogradov, za izboljšanje kletarstva in za napredek vinske trgovine. V obdobju 1894–1938 je bil stalni dopisnik in sotrudnik pri celi vrsti slov. časnikov in strokovnih časopisov (Dolenjske novice, Gospodarski list, Gostilničar, Jutro, Kmetijski list, Kmetovalec, Meja, Naš glas, SiV, S, SN, Trgovski list), pa tudi nemških (Allgemeine Weinzeitung, Neue Weinzeitung, Tschechoislovakisiche Weinzeitung). Sodeloval je še pri različnih publikacijah, kot Gospodarski nauki (Clc 1905, 39–67), Kmetijski koledar in Veliki koledar Kmetijske matice (Lj. 1925–31), Čitanka za strokovne obrtnonadaljevalne šole (Lj. 1925) in dr., samostojno pa je objavil: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov (Lj. 1896); Naše vinogradništvo (Lj. 1897, ki je le pomnož. izd. prejšnjega dela); Umno kletarstvo (Lj. 1900, 1927); Gnojenje vinogradov (Lj. 1922). Svoje prispevke je označeval tudi s šiframi: –č, F. G., G., Gč, pogosto pa jih sploh ni podpisoval (zlasti v Kmetovalcu). Portret: Kmetovalec 1926, 81; 1928, 129; 1934, 64; SiV 1938, 215.

Prim.: J. Vencajz, Spomenica o petindvajsetletnici akad. društva »Slovenija« na Dunaji, Lj. 1894, 154; Simonič, 133; SBL I, 231; V. Rohrman (Kmetovalec 1926, 81; 1928, 129; 1934, 64); Glonar, 424; Naše gorice 1938, 135; SiV 1938, 215; Kmetovalec 1938, 206–07; Šlebinger-Marentič, passim; Moh. Bibl., 131; I. Zupanič, Zgodovina vinogradništva Slovenskih goric, Mrb 1969, 115, 144; Vas, ljudje in čas, Trst 1975, 70.

Lc.