Globočnik, Janez (1824–1877)

Globočnik Janez, duhovnik, r. 10. apr. 1824 v Cerkljah na Gor., u. 14. dec. 1877 v Gorici. Po enoletnem službovanju kot misar v Hrenovicah je prišel sredi 1848 v Kranj za ravnatelja glavne šole in kateheta. Med prvimi gre njemu zasluga, da se je 1861 otvorila nižja gimn. v Kranju, kar mu je kranj. mesto priznalo z izvolitvijo za častnega občana. Na novem zavodu je G. poučeval verouk in druge predmete, eno leto kot suplent in poldrugo kot pravi gimn. učitelj. V febr. 1864 je šel za nekaj mesecev v dušno pastirstvo na Brd, poleti pa se je preselil v Gorico kot tajnik nadškofa Gollmayra. V tej službi je ostal do smrti. 1870 ga je papež imenoval za tajnega komornika. G. je pridno dopisoval v ZD. V prvem izvestju kranj. gimn. 1863 je popisal početek in prvi razvoj novega zavoda. Pozneje je izdal: Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali življenje sv. mučencev oglejskih, Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota (Gorica 1871); Le sette basiliche di Roma (Venezia 1877). – Prim.: ZD 1862, 246; 1877, 403; N 1877, 408; Marn XXV, 65; Karlin, Kratka zgod. nižje gimn. v Kranju (LMS 1887, 65). Lkn.

Globočnik Janez (Ivan), nabožni pisatelj, šolnik, pobudnik ustanovitve gimnazije v Kranju, duhovnik, r. 10. apr. 1824 v Cerkljah na Gorenjskem, u. 14. dec. 1877 v Gor. Oče Primož, kmet, mati Mina Lončar. Ordiniran 31. julija 1847. Najprej je služboval kot mašnik v Hrenovicah, 1848 pa je prišel v Kranj za kateheta in ravnatelja glavne š., kar je bil do 1861. Na njegovo pobudo je občinsko predstojništvo v Kranju prosilo 1861 ministrstvo, da ustanovi srednješolski zavod v Kranju, že 1856 je G. skupaj z ravnateljem lj. gimn. Ivanom Nečaskom dal pobudo za akcijo v zvezi z ustanovitvijo gimn. v Kranju. Ko se je to zgodilo, je G. na tej gimn. poučeval (1862–64) verouk in druge predmete (npr. slov.) in sicer eno leto kot suplent in poldrugo kot pravi gimn. učitelj. V okviru tega zavoda je ustanovil in vodil slov. dijaško knjižnico; sam ji je podaril 315 knjig, pridobil celo vrsto duhovnikov in drugih narodnih delavcev, da so se je spomnili z darovi, tako npr. vladika J. J. Strossmayer, ki ji je podaril kakih 70 knjig. Ko je spomladi 1862 kranjska občina pričela z dozidavo osnovnošolskega poslopja in je denarja primanjkovalo, je dal G. pobudo za nabiralno akcijo za dograditev šolskega poslopja. Bil je tudi odbornik narodne čitalnice. V 1. leta. nemških izvestij kranjske gimn. je napisal tudi kratko zgodovino nastanka tega zavoda Entstehung des k. k. Untergymnasiums zu Krainburg (1863). Febr. 1864 je šel za nekaj mesecev župnikovat na Brdo pri Kranju, a se že poleti preselil v Gor., kjer je postal knezonadškofijski tajnik škofa Gollmayra (gl. čl.), ki je bil doma iz bližnje Radovljice in G.-ov birmanski boter. V tej službi je ostal do smrti. Njegov predstojnik kot vodja pisarne je bil Štefan Bensa (PSBL II, 63–4). Leta 1870 ga je papež imenoval za tajnega komornika, 1876 pa lj. škof J. Krizostom Pogačar za konzistorialnega svetnika. G. je veliko sodeloval v ZD. Kot samostojni knjigi pa sta izšli Nova cvetlica v duhovnem vertu ali Življenje svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota z raznimi molitvami (Gor. 1871, str. 295 + pril.). Delo je posvetil nadškofu Gollmayerju. Drugo knjigo pa je tiskal v it. Le sette basiliche di Roma (Venezia 1877). Veliko je pisal v ZD; tako je 1869 in 1870 objavljal Pisma s koncila, ki so zelo natančna (str. 409 do 420; 5 do 118); objavil pa je po vsej verjetnosti prevode koncilskih konstitucij. Pod poročili »Iz Gorice« se je podpisoval Janko. 1875 je tudi prejel Franc Jožefov red. Prevajal je tudi dramska besedila; tako Svojeglavneže, in, po Benediksu, Zakonske nadloge (izšli v Slov. Taliji 10b ter 14b 1869–70). Prim. Simoniča.

Prim.: ZD 1862, 246; 1877, 403; N 1877, 408; Marn XXV, 65–6; Davorin Karlin, Kratka zgodovina nižje gimnazije v Kranju, LMS 1887, 65–87; Ivan Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare, Lj. 1890, 137–8; SBL I, 221; Žontar, Zgodovina mesta Kranja, 1939, 320; Kranjski zbornik 1970, str. 350, 352–3, 356, 358; Jubilejni zbornik. Ob 75-letnici prve mature na gimnaziji Kranj, Kranj 1976 (brez pag.) na več mestih. Za ZD podatki dr. M. Smolika.

Brj.