Globočnik pl. Sorodolski, Anton (1825–1912)

Globočnik Anton, pl. Sorodolski, nar. buditelj, upravni uradnik in pisatelj, r. 20. maja 1825 v Železnikih, u. 2. marca 1912 na Dunaju, pokopan v Postojni. Gimn. je študiral v Lj., kjer se je pod vplivom L. Jerana, s katerim je 1841–2 skupaj stanoval, navzel nar. duha, pravo pa 1844–8 na Dunaju. Tam je pod vplivom Cigaleta in Kozlerja stopil v javnost. Kot tajnik dunajske »Slovenije« je 5. apr. 1848 v imenu na Dunaj došlih hrvaških in čeških deputacij priobčil poziv na Slovence, naj delajo za zedinjeno Slovenijo, priobčil v N 1848, 60 s Semrajcem enak poziv na slov. javnost in s Kozlerjem določil na podlagi kranjskega dež. grba belo-modro-rdečo trobojnico kot slov. znak. Na slovanskem shodu v Pragi je nazadnje zastopal sam z Vrazom Slovence, ker so drugi prej odšli, in dosegel, da se je shod izrekel za slov. narodnopolitični program, dasi se je z načeli češkega križal. Še 1848 je vstopil kot praktikant pri mestnem in dež. sodišču v Lj., postal 1849 konceptni praktikant pri okr. kolegijatnem sodišču v Kranju, 1850 prišel k dež. sodišču v Lj., 1851 kot praktikant k župnemu sodišču v Osijeku, postal 1855 okr. sodnik v Stubici na Hrvaškem, 1857 pa okrajni predstojnik v Čakovcu. Tukaj je prišel v posebno težaven položaj 1860, ko je oktobrski diplom obljubil federalistično uredbo države ter tako oživil ogrsko in hrvaško samoupravo. Zaradi tega se je bil vnel med Ogri in Hrvati boj za Medmurje, ki ga je bil Jelačić odločil od Ogrske. Gl. je bil na strani Hrvatov, toda Madžari so ga prehiteli, in ko je tudi hrv. ban odnehal, je moral Gl. v marcu 1861 odstopiti in Medmurje se je priklopilo Ogrski. 1861–3 je bil dodeljen dež. vladi v Lj., postal 1863 okr. predstojnik v Postojni, 1867 pa okr. glavar tam. Tukaj si je pridobil mnogo zaslug za povzdigo šolstva in za postojnsko jamo. Skrbel je za reklamo, prirejal jamske veselice in otvoril z uvedbo tira in električne razsvetljave jamo tujskemu prometu. Ustvaril je park pred jamo in zvezo jame in mesta z drevoredom ter 1884 preprečil, da jama ni prišla v zasebne roke. 1885 je prišel kot vladni svetnik v Lj., 1890 šel v pokoj in dobil plemstvo. 1891 ga je kat. nar. stranka poslala v drž. zbor kot zastopnika gorenjskih in notranjskih mest in trgov. V drž. zboru je bil član obrambnega, justičnega, montanskega, upravnega, imunitetnega odbora, odborov za službeno pragmatiko, za drž. računovodstvo ter permanentnega odbora za civilno-pravdni red; razprav pa se s predlogi in debato ni udeleževal ter je mandat 15. febr. 1896 odložil. 1900 se je preselil na Dunaj k svojemu sinu Vladimiru. – Literarno je začel že zgodaj delovati. V N in Cigaletovi Sloveniji je priobčeval članke in listke, pozneje, ko se je vrnil na Slovensko, pa se je omejil na svojo vedo in zgodovino. V Verh. u. Mitt. der jurist. Ges. in Laibach je priobčil Tabellarische Übersicht der Militärbefreiungstitel (I, 118) in opisal Das landesförstliche Wald-Reservatrecht in Krain in seiner hist. Entwicklung (I, 317 do 356), v MHK 1867 pa priobčil obširno monografijo Gesch.-stat. Überblick des Bergortes Eisnern, od katerega članka so Geschichtsregesten des Berg- u. Hammerwerks-Ortes Eisnern izšle tudi posebe. 1867 je izdal v Lj. anonimno Der Wirkungskreis der Gemeinde u. ihrer Vertreter nach dem neuen Gemeindegesetze, obenem z Levstikovim prevodom (Oblast in opravki). 1877 je izdal v Lj. Allgemeines Repertorium der Ges. u. Verordnungen aus allen Fächern (1882² v Lj., 1893³ na Dunaju z naslovom Index der älteren und neuen oest. Ges. u. Verordnungen, obsega vse avstr. zakone in naredbe, državne kakor deželne, v prvem delu urejene po tvarini, v drugem alfabetično). 1878 je izdal v Lj. Leitfaden f. Gemeindevorsteher, ki je 1880 izšel tudi v Levstikovem prevodu (Nauk slovenskim županom). V LZg se je proti razkosavanju kmečkih posestev in ustanavljanju velikih občin oglasil s člankoma Einige Worte über Haupt- oder Grossgemeinden (1879) in Zur Frage der bäuerlichen Heimstätten (1884, oboje tudi v ponat.). Predavanje Die hist. Entwickelung des Verwaltungs- u. Gerichtswesens in Krain, ki ga je imel v lj. muz. društvu (MMK 1889, str. XIX), je izdal najprej v LZg 1888 in v ponat. z naslovom Ueberblick der Verw.- u. Rechtsgeschichte des Landes Krain (1888); v zelo razširjeni obliki je izšlo kot Uebersicht der Verw.- u. Rechtsgesch. des Landes Krain v Lj. 1893. Mnogo zaslug si je pridobil tudi za poživitev muzejskega društva v Lj., ki mu je bil po smrti Dežmana, kateremu je napisal nekrolog (MMK 1889, 375), za predsednika, ter uvedel redne mesečne sestanke z znanstvenimi predavanji in debatami. Kot konservator centralne komisije na Dunaju je narisal arheologični zemljevid Kranjske (MMK 1889, 262). Za SP je napisal Instancije v občinskih zadevah kranjskih (1888), Pravne stopnje in njih roki v pravnem postopanju (1890) in Vkupnost v javnem in zasebnem pravu (1890). V IMK 1898 je priobčil svoje spomine na l. 1848. in čas svojega službovanja v Medmurju, v MMK 1899 pa priobčil seznamek vsega kranj. plemstva. 1897 je na Dunaju izdal Geschichtliche Übersicht des oest. Geld- u. Münzwesens, od srednjega veka do uvedbe kronske veljave. V Oest. Zschr. für Verwaltung je pisal Zum Schutze der auf Huben haftenden öffentlichen Leistungen (1882) in Zur Frage der Strafumwandlung im politischen Strafverfahren (1880). Anonimno je izdal: Zur Reform unserer Gemeindegesetzgebung (Laibach 1883); Oesterreichs statistisch-hist. Entwicklung (Wien 1897); Wiener Jahreschronik von der ältesten Zeit bis auf die Gegenwart (Wien 1899, 1902²). Bil je častni občan Železnikov, Vipave in Postojne. – Prim.: Glaser IV, 387; Lončar, ZMS XI, 146, 154, 160; Slovenec 1912, 56; SP 1912, 89; DS 1912, 237 (s sliko); Carn. 1912, 150. Gl.

Globočnik Anton pl. Sorodolski, narodni buditelj, upravni uradnik in strokovni pisatelj, r. 20 maja 1825 v Železnikih, u. 2. mar. 1912 na Dunaju, pokopan v Postojni. Gimn. je študiral v Lj. (in tu se je pod vplivom L. Jerana, s katerim je skupaj stanoval, navzel narodnega duha), pravo na dunajski univerzi (1844–48), kjer je pod vplivom Cigaleta in Kozlerja začel nastopati v javnosti. Tako je 5. aprila 1848 kot tajnik društva »Slovenija« ob prihodu na Dunaj hrvaških in čeških daputacij v njihovem imenu priobčil poziv na Slovence za zedinjeno Slovenijo, isto je storil skupaj s Semrajcem na slovensko javnost (N 1848, 60) in s Kozlerjem določil na podlagi kranjskega deželnega grba belo-modro-rdečo trobojnico kot slov. znak. Podobno je skupaj z Vrazom zastopal Slovence na slovanskem shodu v Pragi. Poklicno je bil najprej praktikant pri mestnem in dež. sodišču v Lj. od 1851 praktikant pri župnem sodišču v Osijeku, 1855 okrajni sodnik v Stubici na Hrvaškem, od 1857 okrajni predstojnik v Čakovcu. V boju med Hrvati in Ogri, ki se je razvnel po oktobrski diplomi 1860, ki je obljubljala federalistično ureditev države, je bil G. na strani Hrvatov, vendar so ga Madžari prehiteli in tako je bilo Medimurje marca 1861 pridruženo Ogrski. Od 1861–63 je bil spet v Lj., nato 1863 okraj. predstojnik v Postojni in od 1867 tu okrajni glavar. 1885 je prišel kot vladni svetnik v Lj., stopil 1890 v pokoj, a ga je katoliško narodna stranka izvolila za poslanca v državni zbor kot zastopnika gorenjskih in notranjskih mest in trgov. Tu, na Dunaju je stopil v Hohenwartov klub; bil član obrambnega, justičnega, montanskega, upravnega, imunitetnega odbora, odborov za službeno pragmatiko, za drž. računovodstvo ter stalnega odbora za eivilno-pravni red, vendar je mandat 15. febr. 1896 odložil in od 1900 živel pri sinu Vladimiru na Dunaju. Pisal je že zgodaj in objavljal v N in v Cigaletovi Sloveniji, po hrvaškem obdobju pa je pisal le še razprave iz svoje stroke ter posamezne zgodovinske prispevke. Med drugim je napisal: Tabellarische Übersich der Militärbefreieungstitel (v Verh. u. Mitt. der jurist. Ges. in Laibach, I, 118), Das landesforstliche Wald Reservatrecht in Krain in seiner hist. Entwicklung (pt. I, 317–56), Gesch.-stat. Überblick des Bergortes Eisern (MHK 1867; iz njega so Geschichtregsten des Berg- und Hammerwerks-Ortes Eisern izšli tudi posebej). Anonimno je izdal Der Wirkungskreis Gemeinde u. ihrer Vertreter nach dem neuen Gemeindegesetze (skupaj z Levstikovim prevodom), Allgemeines Repertorium der Ges. u. Verordnungen aus allen Fächern (1882² v Lj., 1893³ na Dunaju, z naslovom Index der älteren und neuen oest. Ges. u. Verordnungen), Leitfaden f. Gemeindevorsteher (Lj. 1878, tudi z Levstikovim prevodom Nauk slovenskim županom, 1880). Bil je nasprotnik razkosovanja kmečkih posestev in ustanavljanja velikih občin in to svoje stališče branil v Einige Worte über Haupt- oder Grossgemeinden (1879) ter v Zur Frage der bäuerlichen Heimstätten (1884, tudi v ponat.). Dalje je napisal: Überblick der Verw.-und Rechtsgeschichte des Landes Krain (1888, ki je zelo razširjeno izšlo 1893). Veliko je deloval v okviru Muzejskega društva v Lj., ki mu je bil po Dežmanovi smrti preds. Tu je uvedel redne mesečne sestanke z znanstvenimi predavanji in debatami. Bil je tudi konservator centralne komisije na Dunaju, izdelal je arheološki zemljevid Kranjske (MMK 1889, 262). Za SP je napisal Instancije v občinskih zadevah (1888), Pravne stopnje in njih roki v pravnem postopanju (1890), Vkupnost v javnem in zasebnem pravu (1890). V IMK 1898 je objavil svoje spomine na leto 1848 in na čas svojega službovanja v Medimurju, v MMK 1899 seznam vsega kranjskega plemstva, 1897 je na Dunaju izdal Geschichtliche Übersicht des oest. Geld- und Münzwesenss, v Oest. Zschr. für Verwaltung (1882) Zum Schutze der auf Huben haftenden öffentlichen Leistungen, dalje Zur Frage der Strafumwandlung im politischen Strafverfahren (1880). Več tiskov je izšlo anonimno, tako: Zur Reform unserer Gemeindegeseizgebung (1883), Oesterr. statist.-hist. Entwicklung (1897), Wiener Jahreschronik von der altesten Zeit bis auf Gegenvvart (1899, 19023) ter v nemščini napisani Spomini starega Ljubljančana, ki so izšli v slov. prevodu in izpop. Antona Koblarja v 3. letn. Slovenskega lista, 1898 in tudi posebej. G. si je pridobil izredne zasluge za razvoj šolstva na Postojnskem in za razvoj Postojnske jame. Tu je najprej skrbel za dobro upravo in veliko popularizacijo Jame z reklamo in jamskimi veselicami, poskrbel za uvedbo železnice v jamo ter električno razsvetljavo. Na njegovo pobudo je nastal trg in park pred Jamo, bila izboljšana cestna zveza med Jamo in mestom Postojno, največ pa je storil, ko je 1884 preprečil, da ni Jama prešla v zasebne roke. G. je bil častni občan Železnikov, Vipave in Postojne. Plemiški naslov je dobil 1890. Bil je tudi odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.

Prim.: Glaser IV, 387; Lončar ZMS XI, 146, 154, 160; S 1912, 56; SP 1912, 89–90; DS 1912, 56 s sl.; Carn. 1912, 150; Slovenski jezik 1941, 1952; SBL I, 219–20; EJ 3, 479; Roman Savnik, Stopetdeset let turistične Postojnske jame, v: 150 let Postojnske jame, Postojna 1969, 21–3 s sl.; KLSje I, 261; Simonič 127–30.

Brj.