Glanzmann, Edmund (1855–1947)

Glanzmann Edmund, industrijalec, r. 1855 v Trstu, je študiral realko in politehniko v Zürichu in živi v Tržiču kot družabnik in voditelj bombaževe predilnice in tkalnice Ed. Glanzmann & And. Gassner od njene ustan. 1885. Predilnico in tkalnico sta ustanovili firmi Glanzmann Trst, in Getzner, Mutter & Co., Bludenz. Po nakupu vodnih pravic in nepremičnin od Kranj. industr. družbe je bila postavljena tovarna za izdelavo shoddyja ob stoku Bistrice in Moščenika s 5000 vreteni, 160 statvami, 400 HP, ki jih je dobavljala Francisova turbina z Moščenika, rezervnim parnim strojem s 350 indic. HP in 200 delavci. Njeni izdelki, za katere je dobivala bombaževino iz Indije, so se kmalu udomačili, eksportirala jih je na Balkan, v Turčijo, Levanto in zlasti na obrežje Rdečega morja ter povečala obrat 1892 na 15.000 vreten, 230 statev, apreturo, barvilnico in belilnico za prejo, 1902 na 23.000 vreten, 370 statev z odgovarjajočo razširitvijo barvilnice in belilnice, izrabila padec Moščenika za prenos električne sile, dozidala 1904 električno centralo pri Sv. Ani z 2 agregatoma s povprečno 1600 HP, ustavila med vojno obrat, ga prilagodila po vojni novim potrebam, ga razširila, postavila 1920 pri Sv. Ani tretji agregat (skupno 2500 HP), 1922 novih 244 statev, 1923 moderno belilnico za platno, novo centralo ob Moščeniku s 1000 HP in otvorila v Zagrebu tovarniško skladišče. Kapaciteta tovarne, ki krije zdaj izključno potrebe domačega trga, znaša: predilnica izdeluje s 23.000 vreteni letno iz 10.000 bal bombaževine 1,600.000 kg preje št. 3/24 v svežnjih (cops), enojno, double, Knitting & Hardwater, neobdelano, beljeno in barvano; tkalnica s 614 statvami, močilom in apreturo letno 5,000.000 metrov po večini domestics, osnaburg, barhent in oxford; belilnica za platno s sušilnico dnevno 12.000 m; zaposluje nad 1000 delavcev, ima 2 ravnateljevi vili, 4 uradniške ter 47 delav. hiš z 200 stanovanji in dekliški dom za 120 stanovalk. Glej tudi Gassner And. st. in ml. – Prim.: Lakatoš, Industrija Slovenije, 118 do 119. *

Glanzmann Edmund, industrijec, r. 22. sept. 1855 v Trstu, u. 29. dec. 1947 v Tržiču na Gorenjskem. Oče Franc je bil veletrgovac, mati Elisa Genel. Realko in politehniko je dovršil v Zürichu, 1885 se je preselil v Tržič na Gorenjskem, kjer sta firmi Glanzmann iz Trsta in Getzner, Mutter & Co. iz Bludenza kupili vodne pravice in nepremičnine od KID ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika ter postavili bombažno predilnico in tkalnico. Izdelovala je shoddy iz indijske bombaževine ter imela 5.000 vreten, 160 statev, lastno električno centralo s 400 KM ob Mošeniku in 200 delavcev. Tovarna je začela obratovati 1886 in G. je bil družabnik in voditelj. 1891 je pogorela, v podjetje je vstopil veleindustrijec Andre Gassner in lastnika sta postala Ed. Glanzmann & And. Gassner. Tovarno sta obnovila, povečala in pozneje večkrat modernizirala. Njeni izdelki so šli na Balkan, v Turčijo, na Bližnji vzhod in na obrežje Rdečega morja. Med prvo svet. vojno je ustavila obrat, po vojni pa ga je obnovila in razširila. Krila je predvsem potrebe domačega trga in imela nad 1.000 delavcev. 1920 je Gassner prepustil svoj delež sinu Andreju ml. G. je bil sposoben in delaven podjetnik, na tekočem z duhom časa, a tudi zelo socialen in človečanski. Za uradnike in delavce je dal zgraditi 2 ravn. vili, 4 uradniške, 47 delavskih hiš z 200 stanovanji in dekliški dom za 120 stanovalk. Po zadnji vojni so tovarno nacionalizirali in zdaj izdeluje bombažno kardirano prejo, bombažne tkanine in posteljno konfekcijo, zaposluje okr. 1.500 delavcev. G. je ostal v svoji hiši, 1945 mu je umrla žena, in hodil je še naprej gledat tovarno, kako se je razvijala. Bil je pri vseh priljubljen in spoštovan.

Prim.: Ž. arh. Sv. Antona Novega v Trstu; SBL I, 214–15; KL Sje I, 442; podatki hčere Eveline (Varese, 18. febr. 1978); ž. arh. Tržič na Gorenjskem; sl. v IS 1927, 163.

Jem.