Slovenski biografski leksikon
Gladich Jurij Andrej, humanist, r. 11. febr. 1659 na Reki, u. 24. febr. 1725 v Lj. Pravo in bogoslovje je študiral v Padovi, kjer je promoviral, ordin. v Lj. 11. apr. 1689. 1689 je že postal stolni kanonik v Lj., 1714 stolni dekan. Pokopan je v lj. stolnici. Član lj. akademije operozov (Inermis), po smrti J. K. Prešerna, kateremu je govoril nagrobni govor, njen predsednik. Izdal je: Belgradi moenia invicta Austriae virtus subegit et vertit, Labaci 1688; Culmen gloriae Austriacae felicitatis proprium, Viennae 1688; Gallicinium improbum improbatum, sive Germanus ad Germanos in praesentem Gallorum proterviam aususque temerarios (1688, pod psevdonimom Genius Austriophili Gladiati); Funebris naenia, sive castrum doloris, quod lugens ecclesia Innocentio XI. construxit, Labaci 1689; epitaf in cento v latinskih distihih ob smrti Karla, vojvode Lotrinškega (1690); Schola crucis in tuba Pauli resonans, Labaci 1707. Rokopis njegove Vetus et nova Carnioliae Ecclesiasticae memoria, verzificiran in nekritičen posnetek kranj. cerkv. zgodovine po Schoenlebnu in Valvasorju, se hrani v lj. kapiteljskem arhivu. – Prim.: zbornik njegovih spisov v drž. lic. knjiž. v Lj.; škofijski arh. v Lj.; Apes (deviza in grb); Pohlin; LW 1806, 21; Radics, BK 1864, 51; Steska IMK 1900, 51; ZZ 413; Bren, Carn. 1919, 209; Steska, ZUZ I, 199. Portret v Erbergovi zbirki v bivši ces. priv. bibl. na Dunaju (fotografija v Dež. muz. v Lj.). Grb: Valvasor IX, 119. Gl.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine