Giusti Wolf, pospeševalec slov. in slovanskega slovstva v
Italiji, r. 2. dec. 1901 (op. ur.: 2. okt. 1901) v Florenci, živi v Rimu. Oče Ugo je bil prof. statistike na rimski U,
mati Margareta Wels se je rodila v Nemčiji v lužiškosrbski družini, zato se je G.
že kot otrok seznanil s tem slovanskim jezikom. Licej je dovršil v Florenci, U v
Florenci in Rimu. Najprej se je izpopolnjeval v romanskih jezikih in literaturah
(franc. in provansalščina), 1924 je dobil študijsko ustanovo za Češkoslovaško,
kjer je ostal do 1930. Tega leta je napravil v Rimu izpit za univerz. docenta za
češki in slovaški jezik z literaturo. 1946 je zmagal na natečaju za ruski jezik in
lit. na U v Trstu in ju poučeval od 1946 do 1967, od 1967 do nov. 1977 na U v
Rimu. V Trstu je nekaj let poučeval tudi slovansko jezikoslovje in nato zgod. vzh.
Evrope. V reviji I nostri Quaderni (Laneiano, Albruzzi) je priobčil informativne
razprave o Župančiču (1924, št. 9), o Bevku (1925, št. 7), Cankarju (1926, št. 1),
v reški reviji Delta o Slov. narodnih pesmih (1923, št. 4). Razprave je opremil z
dobrimi prevodi pesmi in proze. Prevedel je iz Cankarja Il
Racconto di Šimen Sirotnik (Istit. per l'Europa Orientale, Rim 1926) z
uvodom, in La Casa di Maria Ausiliatrice, ki ji je dodal še
črtici Via Crucis in I feriti ter
Quaiche parola su Ivan Cankar (Laneiano 1931). Največ pa
se je G. ukvarjal z rusko lit. in zgod. Važnajše njegove razprave so: Mazzini e g/i Slavi (Milan 1940), Due secoli di pensiero politico russo (Firenze 1943), 77 pensiero di Lenin (Rim 1945), Storia del
panslavismo (Rim 1946), II pensiero di Trotzkij
.(Firence 1949), II Demone e V Angelo (Firence 1968),
knjiga je posvečena Lermontovu; Russi delVottocento (Rim
1970) obravnava pisateje Čaadajeva, Gagarina, Pečarina, Ogarjeva, Leontjeva,
Mihajevskega in Kropotkina; istega leta je izdal knjigo o češki lit. in zgod. Vagine boeme (Rim 1970); Edvardu Benešu je posvečena knjiga
Tramonto di una democrazia (Milan 1971); Storia della Russia in L'ultimo
controrivoluzionario russo: Pobedonoscev (Rim 1975); I
compagni di Dostoevskij rivoluzionario (Rim 1976) obravnava mladega
Dostojevskega, ko obiskuje krožek Petraševskega in ga 1849 obsodijo na smrt in
potem pomilostijo, ter njegove nekdanje tovariše.
Prim.: os. podatki; SBL I, 213; Le livre slovène IX, 1971,
posebna št., 18, 23.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine