Slovenski biografski leksikon

Giusti Wolfgango, pospeševavec slovanskega slovstva v Italiji, r. 2. dec. 1901 (op. ur.: 2. okt. 1901) v Firenzi, kjer je po visokošolskih študijah promoviral za doktorja »lepih ved« (belle lettere). Nato se je z vnemo lotil učenja slovanskih jezikov in slovstva, tudi slovenskega. V reviji »I nostri Quaderni« (Lanciano, Abruzzi) je priobčil informativne studije o Župančiču (1924, št. 9), Bevku (1925, št. 7) in Cankarju (1926, št. 1). V reški reviji »Delta« (1923, št. 4) je poročal o »Slov. nar. pesmih«. Ta poročila je opremil z dobrimi prevodi v vezani in nevezani besedi. Slavistične študije je G. nadaljeval na češki univerzi v Pragi pri prof. Murku, Niederleju in Prohaski in kot prvi sad priobčil temeljito razpravo o »Dostojevskem, Nietzscheju in E. T. A. Hoffmannu« (Rivista d' Italia, Milano 1926). Res.

Res, Alojzij: Giusti, Wolfgango (1901–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi200502/#slovenski-biografski-leksikon (15. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Primorski slovenski biografski leksikon

Giusti Wolf, pospeševalec slov. in slovanskega slovstva v Italiji, r. 2. dec. 1901 (op. ur.: 2. okt. 1901) v Florenci, živi v Rimu. Oče Ugo je bil prof. statistike na rimski U, mati Margareta Wels se je rodila v Nemčiji v lužiškosrbski družini, zato se je G. že kot otrok seznanil s tem slovanskim jezikom. Licej je dovršil v Florenci, U v Florenci in Rimu. Najprej se je izpopolnjeval v romanskih jezikih in literaturah (franc. in provansalščina), 1924 je dobil študijsko ustanovo za Češkoslovaško, kjer je ostal do 1930. Tega leta je napravil v Rimu izpit za univerz. docenta za češki in slovaški jezik z literaturo. 1946 je zmagal na natečaju za ruski jezik in lit. na U v Trstu in ju poučeval od 1946 do 1967, od 1967 do nov. 1977 na U v Rimu. V Trstu je nekaj let poučeval tudi slovansko jezikoslovje in nato zgod. vzh. Evrope. V reviji I nostri Quaderni (Laneiano, Albruzzi) je priobčil informativne razprave o Župančiču (1924, št. 9), o Bevku (1925, št. 7), Cankarju (1926, št. 1), v reški reviji Delta o Slov. narodnih pesmih (1923, št. 4). Razprave je opremil z dobrimi prevodi pesmi in proze. Prevedel je iz Cankarja Il Racconto di Šimen Sirotnik (Istit. per l'Europa Orientale, Rim 1926) z uvodom, in La Casa di Maria Ausiliatrice, ki ji je dodal še črtici Via Crucis in I feriti ter Quaiche parola su Ivan Cankar (Laneiano 1931). Največ pa se je G. ukvarjal z rusko lit. in zgod. Važnajše njegove razprave so: Mazzini e g/i Slavi (Milan 1940), Due secoli di pensiero politico russo (Firenze 1943), 77 pensiero di Lenin (Rim 1945), Storia del panslavismo (Rim 1946), II pensiero di Trotzkij .(Firence 1949), II Demone e V Angelo (Firence 1968), knjiga je posvečena Lermontovu; Russi delVottocento (Rim 1970) obravnava pisateje Čaadajeva, Gagarina, Pečarina, Ogarjeva, Leontjeva, Mihajevskega in Kropotkina; istega leta je izdal knjigo o češki lit. in zgod. Vagine boeme (Rim 1970); Edvardu Benešu je posvečena knjiga Tramonto di una democrazia (Milan 1971); Storia della Russia in L'ultimo controrivoluzionario russo: Pobedonoscev (Rim 1975); I compagni di Dostoevskij rivoluzionario (Rim 1976) obravnava mladega Dostojevskega, ko obiskuje krožek Petraševskega in ga 1849 obsodijo na smrt in potem pomilostijo, ter njegove nekdanje tovariše.

Prim.: os. podatki; SBL I, 213; Le livre slovène IX, 1971, posebna št., 18, 23.

Jem.

Jevnikar, Martin: Giusti, Wolfgango (1901–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi200502/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič Fogar - Grabrijan, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1978.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine