Giontini, Janez (1818–1879)

Giontini Janez, knjigar in založnik, r. 16. maja 1818 na Reki, u. 14. jan. 1879 v Lj. Obrti se je izučil in bil nato pomočnik pri graškem knjigarju in trgovcu s klavirji Edv. Ludewigu (1832–40), strokovno se je izobraževal v Salzburgu pri Fr. Mayrju in na Dunaju v Haasovi knjigarni, dokler ga ni nevarna bolezen 1842 prisilila, da se je preselil v Lj. k Paternolliju, kjer mu je od 1. avg. 1842 do 16. apr. 1843 vzorno vodil knjigarno in trgovino s pisarniškimi potrebščinami. 24. nov. 1843 mu je gubernij podelil pravico za otvoritev lastne knjigarne in trgovine z umetninami in muzikalijami, in ko je Paternolli odložil koncesijo, je G. prevzel 1. maja 1844 njegovo podjetje pod lastno firmo ter ga s podjetnostjo in marljivostjo vsestransko dvignil ga izpopolnil s knjigoveznico in razširil 1846 z izposojevalnico knjig. Kot založnik se je sprva uveljavljal posebno z raznimi molitveniki, kakor: Jezus moje želje, Jaisove molitvene Bukvice, Hvala božja, Angelski kruh, Kruh nebeški za otročiče, Jezus prijatelj otrok, Najlepši dan, Majarjev Pot v nebeško domačijo, Volčičeve Šmarnice in dr., ki so doživeli več izdaj, med njimi »Marija dobra mati« nad 10 v ok. 70.000 izvodih. Hvaležen delokrog si je ustvaril s knjigami poljudno-poučne, praktične in zabavne vsebine (Hitri računar, Stoletna pratika, Mali vedež, Voščilna knjižica, Krški raki, Lažnjivi Kljukec, Pavliha, Šaljivi Jaka, Sanjske bukve, ki so od 1852 doživele ok. 30 izdaj in so najbolj razširjena slov. knjiga). V dobi nar. prebujenja je skušal z Malavašičevim »Pravim Slovencem« (1849) podati prvi slov. druž. list, zalagal je muzikalije (Kam. Mašek, Jurij Fleišman, And. Vavken i. dr.) in pomožne spise za ljudskošol. pouk; lepo knjigo je obogatil s pesmimi M. Valjavca (1855, 800 izv.), S. Jenka (1865, 1000 izv.) in Jos. Cimpermana (1888, 2000 izv.). Najpopularnejše so postale G.-jeve knjižice za prosto ljudstvo in mladino, prevedene, našim razmeram prikrojene in izvirne: Erazem Predjamski (Malavašič), Močni baron Ravbar (Hicinger), Jama nad Dobrušo, Vrtomirov prstan, Vojska na Turškem (Alešovec), Kosijevih Sto nar. legend, Freuensfeldov Venček pravljic in pripovedk, Hubadove in Nedeljkove nar. pripovedke. Pestro barvani ovitek daje tej številni zbirki tipično zunanjost. Razen vseh lj. tiskarn so mu tiskali Blanke v Ptuju, Šeber v Postojni, Slatnar, Lampret, Sommer na Dun., Leykam in Pock v Gradcu, Feichtinger v Linzu in dr. Po G.-jevi smrti je vodil podjetje v istem duhu sin Janez Gabriel G. (r. 22. okt. 1860 v Lj., u. tam 8. avg. 1924), ki je že pred svetovno vojno prenehal z založništvom novih knjig, a je otvoril dokaj bogat in raznovrsten antikvarijat. – Prim.: Giontinijev rokopisni založniški zapisnik; LZ 1894, 313. Šr.