Georgius de Rain (med 1350 in 1400–1416)

Georgius de Rain (de Sclavonia), teolog, r. neznano kdaj v Brežicah, u. 5. maja 1416 v Toursu. Študiral je menda na Dunaju, kjer je imel prijatelje matematika, teologa, astronoma in filozofa Henrika de Hassia, teologa in filozofa Henrika de Oytta in Friderika iz Nürnberga, izpovednika nadvojvode Albrechta III. V mašnika je bil posvečen najbrž od oglejskega patrijarha in stopil zgodaj v zvezo s hrv. glagoljaši. 1389 je bil magister artistične fakultete v Parizu, član kolegija »Sorbona« in kanonik v Auxerreu; 1400 je postal licencijat pariške teološke fakultete, 1403 magister. Po njegovem vplivu je prišlo na pariško univerzo več Slovencev in Hrvatov: njegov nečak Ulrik, Peter iz Kranjske, Lenart iz Lj., Pavel iz Krbave in menda tudi Križanič, sin Dražice. 1404 je postal kanonik penitencijar katedrale v Toursu, za katero je spisal in prepisal mnogo teoloških del; najznamenitejši med temi rokopisi je št. 95, v kateri se nahajajo razni slovanski teksti v cirilici in glagoljici, nastali menda še v Parizu v učne svrhe. Za Izabello de Villeblanche, redovnico v samostanu Beaumont lez Tours je 1411 spisal poslanico De virginitate servanda, ki se je v 16. stol. parkrat natisnila v franc. prevodu z naslovom Le chasteau de virginité in La vierge sacrée. – Prim.: Leger, Zbornik u slavu Vatroslava Jagića 112–9 (ponat. v. Revue des bibliothèques 1909 in v knjigi Serbes, Croates et Bulgares, Paris 1913); Kos, Slavia III, 370 do 391. Gl.