Slovenski biografski leksikon
Gassler Andrej, lj. tiskar neugotovljene provenijence. V Lj. je bil vsaj že v sredini zadnjega decenija 18. stol. hišni posestnik in knjigar, a s pogodbo 15. marca 1795 je dobil od Tekle Kleinmayr za 10 let njeno tiskarno in knjigarno v najem, ves njen sortiment in vso njeno zalogo v Lj. in zalogo v Leipzigu in drugod s 50% rabata v komisijo. Od vdove Marije Terezije Eger je kupil 10. okt. 1801 pravico izdajati za Kranjsko šolske knjige ter prevzel obenem po vsej priliki tudi njeno tiskarno (kranjski uradni šem. iz 1801 za 1802 navaja poleg tiskaren Leopolda Egerja in Ignacija Kleinmayrja samo še njegovo tiskarno, istotako šemat. za 1803). Natisnil in založil je Jakominijev katekizem 1801, prvo izdajo Klementinijevega »Svetega križevega pota«, predvsem pa tiskal in zalagal nove izdaje del, ki jih je tiskal in izdajal prej Eger (Leonarda da Porto Maurizio »Pot svetiga Križa« 1802, Breznikovo »Pratiko« 1803, Liste inu evang. 1803, Mézanguyjevo »Sveto mašo« 1803). Prejšnjo Egerjevo tiskarno je 1803 prodal Recerju (Mézanguyja je 1804 natisnil že Recer), a sam zapustil, menda v zvezi s potekom pogodbe, Lj. ter se ustavil na Dunaju. Tu je imel stike s Kopitarjem ter hotel 1809 izdati nemški prevod janzenističnega Klementinijevega križevega pota, a ker je, pač proti pogodbi, vzel pri odhodu Herrleinove bakroreze seboj, se je Recer branil, mu pred vrnitvijo bakrorezov poslati knjigo. Bakroreze je Recer pač dobil, ker je priložil slike tudi izdaji 1812, ni pa znano, da bi bil G. izdal na Dunaju nemški prevod Klementinija. – Prim.: Uradni šem. 1801–4; Simonič 49, 175, 276, 305; Radics, Ig. v. Kleinmayr, Öster.- ung. Buchhändlerkorr. 1910, 2. del 66; ČJKZ IV, 156 (kor. Kopitar-Vodnik o križevem potu). Kd.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine