Gaspari, Maksim (1883–1980)

Gaspari Maksim(ilijan), slikar, r. 28. jan. 1883 v Selščku pri Cerknici, je zgodaj osirotel in se moral po enem letu lj. realke učiti trgovine v Kamniku. 1900–03 je obiskoval na lj. umetno-obrtni šoli risanje pri I. Veselu, 1903 v dun. drž. grafičnem zavodu šolo prof. Hörwarterja, 1904/5 na dun. akademiji šolo prof. Bacherja, zaradi slabega gmotnega stanja je študij prekinil in se vrnil 1906 v Kamnik k I. N. Sadnikarju, 1907–08 je slikal v Monakovem, odkoder se je vrnil v Slovenijo in potoval po deželi, dokler se ni 1911 nastanil v Lj. 1913–14 je poučeval risanje na I. in II. drž. gimn. v Lj., potoval po Koroškem in vodil ilustr. propagando za koroški plebiscit 1919–20, od 1921 poučuje nar. ornamentiko v slikarski šoli »Probude«. G. je zelo delaven akvarelist in risar, slikar z oljem, tempero in pastelom. Slikati je pričel v zgodnji mladosti in je prvič nastopil v dijaškem listu »Naša moč« 1902, z vinjetami in ilustracijami je opremljal DS, LZ, Slovana, Zvonček, Vrtec, IG, Novi rod, Vesno in Ženski svet. Karikature je risal za Oso 1907, Dan, Kurenta, IS. Ilustriral je Kettejeve poezije 1907, Milčinskega pravljice 1908 (skupaj z Birollo), spomenico jugosl. sokol. zleta 1922, šolske knjige, med mnogimi mladinskimi zlasti izdaje Učiteljske tiskarne, zbirke pravljic in Pratiko za deco 1924. Izvršil je mnogo platnic, diplom, plakatov in dekoracij vseh vrst uporabne grafike. Slikal je krajine, nekaj portretov in množico slik narodnih običajev in noš, ki so zasnovane v ljudskem duhu in kulminirajo v ponovno naslikani Madoni v nar. noši. 1910 je dekoriral mavzolej rodbine Jurca v Postojni, 1924 je napravil kompozicijo »Narodno slavje« za zaveso dramat. društva »Iv. Cankar« v Clevelandu in »Belokranjsko svatbo« za lj. etnografski muzej. Njegova dela so v lasti pokr. uprave v Lj., Narodne galerije in v zasebni lasti na Dunaju, Monakovem, Curihu in v Sloveniji ter so pogosto reproducirana. G. je bil soustanovitelj in član dijaškega umetn. društva »Vesna« na Dunaju, udeleževal se je od 1907 razstav v Jakopičevem paviljonu, 1904 jugosl. razstave v Belgradu in 1919 v Parizu. Slike iz kmetskega življenja imajo tudi folkloristično vrednost, zlasti, ker je v njih uporabljen nar. ornament. Za nje si je skombiniral G. lastno tehniko in izoblikoval poseben slog. Od 1924 sodeluje kot karikaturist pri I.S. – Prim.: rec. o razstavah v LZg, LZ in DS. Slike: IS 1. jun. in 20. dec. 1925. Ml.