Gallus, Jakob (1550–1591)

Gallus Jakob, glasbenik; r. 1550 na Kranjskem, u. v Pragi 18. jul. 1591. Vzgojen je bil najbrž v Stični, ker sam zatrjuje, da je Kranjec in da je bival skoraj vse življenje po samostanih. Tudi je imel pozneje še zveze s cistercijani v Zwettlu, a po teh z drugimi samostani po Avstriji, Moravski in Češki. 1574 je bil pevec pridvorne kapele na Dunaju; kdaj je zapustil ta ustav, ni znano. Izstopivši iz pridvorne kapele je popotoval, da se temeljiteje izobrazi v glasbi, držal se posebno samostanov v Avstriji in Moravski, prišel pa tudi na Češko in v Šlezijo. Razen v Melku in v Zwettlu je bival v Louki pri Znojmu, Zabrdovicah, Olomucu, Kroměřížu, Pragi, Rakonicah, Vratislavi, Gorlicah, morebiti tudi v Neisse in Liegnitzu. Z opati in več škofi je bil v trajni zvezi. Urejen pouk je dobival pač samo kot pevec pridvorne kapele, učitelj mu je moral biti Jan Lotinus (t 1598); ostalo znanje si je prisvojil pri strokovnjakih in učenih menihih privatnim potom. 1578 je zložil v Pragi latinsko mašo. Odtod je odšel v Olomuc in 26. julija 1580 je bil že kapelnik škof a Stanislava Pawlowskega; kdaj je nastopil službo, ni moč dognati. V tej službi je ostal do 26. julija 1585. Iz Olomuca se je vrnil v Prago, kjer so začeli tiskati njegovo največje delo, in nadzoroval tisk. Da je mogel živeti, je prevzel vodstvo zbora v cerkvi sv. Janeza na Bregu; to službo je obdržal do smrti. - G. je bil plodovit skladatelj. V tisku je priobčil naslednja dela: 1. Svečani zbor ob izvolitvi Stanislava Pawlowskega (Undique flammatis); Praga, 1579. - 2. Selectiores quaedam missae … Praga, 1580. (Obsega 16 maš.) - 3. Opus musicum, … Prva knjiga. Praga, 1586; druga 1587; tretja 1587; četrta 1590. Vse to delo obsega 474 spevov, zloženih za 2-24 glasov. - 4. Harmoniae morales … prva knjiga, Praga, 1589; druga 1590; tretja 1590. Vse delo vsebuje 53 spevov. - 5. Epicedion harmonicum… Žalospev opatu Zabrdoviškemu; Praga, 1589. Obsega tri speve. 6. Harmoniae morales … Madrigali; Norimberg, 1596. Delo je objavil Gallusov brat Jurij. Zbirka nudi 47 spevov. - 7. Harmoniae morales … Douai, 1603. Ponatis prve zbirke madrigalov iz 1596. - 8. Parentatio in funere D. Guil. ab Oppersdorf. Hexastichon. Praga, 1587. 9. O Herre Gott. Četveroglasna cerkvena pesem, natisnjena v zbirki Selneccerjevi: Christliche Psalmen itd. Leipzig, 1587. – 10. Chimarrhaee tibiio. Pesem na čast proštu Jak. Chimarrhaeju. Tiskana najbrž l. 1588. – Razen teh imamo še 21 glasbotvorov v starih rokopisih iz 16. in 17. stoletja. Vseh G.-ovih kompozicij imamo 517. – G. sodi v vrsto največjih in vodilnih skladateljev in je samostojen, poljuden ter išče novih potov, novega izraza. Staro navlako menzuralne teorije je suvereno izločil in v tonaliteti je podrl stroge omejitve diatonike in razmajal stari sestav s svojo hromatiko, ki je smotrena in drzna, a vzdržna. Njegovi sodobniki so ga visoko čislali in ga navajali v svojih učnih knjigah za zgled. – Prim.: Mantuani, v »Denkmäler der Tonkunst in Oesterreich VI/1 (1899), str. VII–XXXVI (životopis); XII/1 (1905), str. V–XXI (bibliografija Gallusovih del); In tumulum Jak. Handelii. Letak ob smrti mojstrovi, 1591; S. Calvisius, Melopoiia, 1592; isti, Exercitationes musicae, 1600; G. Draudius, Bibliotheca clasica, 1625; M. Meister, Annales Goerlicenses, natisnjene v: Hoffmann, Scriptores rerum Lusaticarum, 1719, I./2, 51; J. G. Walther, Musical-Lexicon, 1732; E. L. Gerber, Neues histor.-biogr. Lexicon der Tonkünstler, 1812; Fr. J. Fetis, Biographie universelle des musiciens, … 2. izd., 1860–65. Od G.-ovih del je prišel na svetlo v partituri ves Opus musicum v Denkmäler der Tonkunst in Oesterreich v 6 zv.; DS 1916, 156 (s sliko). Mnt.