Slovenski biografski leksikon
Gabršek Fran, pedag. pisatelj, r. 13. okt. 1856 v Homcu pri Kamniku, živi v Lj. Osnovno šolo je obiskoval v Homcu, Mengšu, Kamniku in Lj., nižjo gimn. in učiteljišče v Lj. (matura 1876, izpit za mešč. šole iz I. skup. v Mariboru 1897). Služboval je v Braslovčah, Zid. mostu, v Radečah, v Krškem (1885-95, bil med tem od 1889-95 okr. šolski nadzornik za krški šol. okraj), v Lj.: na ženskem učiteljišču (1895-98), na II. mestni deški osn. šoli (1898-901, kot voditelj 1902-13), na moškem učiteljišču (1913-19, med tem od 1908-19 okr. šolski nadzornik za šolska okraja Lj. okolica in Kamnik), višji šolski nadzornik za bivše Štajersko in Prekmurje od 1919 do upokojitve 31. jul. 1924. Bil je voditelj in učitelj na obrtno nadalj. šoli v Krškem in Lj., zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu v Krškem in v mestnem šol. svetu v Lj., član stalnega odbora okr. učit. konference v Krškem in Lj., načelnik okr. učit. knjižnice v Krškem in v Lj. Ustanovil je »Pedag. društvo« v Krškem (1886), bil 10 let njegov predsednik in upravitelj ter od 1900 častni član, »Lj. učiteljsko društvo« (1899) in mu bil štiri leta predsednik, bil je soustanovitelj SŠM (1899) ter 10 let njen tajnik in poverjenik. — Pedag. članke in razprave je priobčeval v P (1881-4), UT (1882-8), uredil 5 »Pedag. letnikov« (1887-92) ter v njih priobčil: Občno vzgojeslovje, poslov. po dr. Jos. Michu (I, 1-117), Občno ukoslovje, sestavil po dr. Jos. Michu (II, 1-111), Izkustveno dušeslovje (III, 1-146), Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del (IV, 3-136), Jana Amosa Komenskega Šola v igri (IV. del) in Kako pregnati lenobo iz šol, poslov. in uvod dodal (V, 1-85), v njih je poročal o delovanju Pedag. društva, ki je še izdalo in založilo njegov Nazorni pouk v ljudski šoli, I. del (1894). Kot tajnik SŠM je v PL poročal o njenem vsakoletnem delovanju, prispeval za Učne slike k ljudskošolskim berilom (II. del, III. Poletje: Na vrtu, 1904) in za Nazorni nauk za 2. in 3. šolsko leto (IV. Poletje: Na vrtu, 1908), razpravljal o Začetnem pouku v čitanju in pisanju (PL 1905, 1906), uredil Razstavni katalog (1905) in napisal ob 25 letnici SŠM njeno zgodovino (PZ 1925); z A. Razingerjem je sestavil Berilo za obče ljudske šole, I. in II. del, ter sodeloval pri A. Maierjevih Učnih slikah. Iz ruščine je preložil Bestuževa histor. povest Zvesta ljubezen (SN 1881, št. 62-72). — Prim.: Glaser IV, 313. Šr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine