Slovenski biografski leksikon
Gaberc Simon, nar. gospodar, homiletik in pisec nabožnih pesmi, r. 3. okt. 1838 v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, u. od 12. na 13. jan. 1916 v Mariboru. Študiral je marib. gimn. (1853-61) in bogoslovje (ord. 1865) ter služboval v Gornji Polskavi (1865-6), Tinju (1866-7), na Keblju (1867-8), pri Sv. Venčeslu (1868), v Šmartnem pri Slov. Gradcu (1868-9), Slivnici pri Mariboru (1869 do 1872), pri Sv. Barbari v Halozah (1872-9), na Ponikvi (1879-82), kot župnik v Framu (1882-903), dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru (od 1903) te postal knezoškof. duh. svetovavec (1896) in častni kanonik (1909). Sodeloval je pri SGp s članki o sadjereji in vinoreji ter spisal Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške (Maribor 1895), sodeloval s pridigami pri SPj (od 1868), kjer jih je objavil nad sto, in pri DPast od ustanovitve (1884). Njegove Šmarnice ali majnikovi ogovori (Lj. 1884) so bile med ljudstvom zelo priljubljene. Iz govorov v marib. bolnici je sestavljal premišljevalno knjigo in molitvenik za bolnike, a dovršil le prvi del, premišljevanja za nedelje in praznike. Nemške postne pridige (Die Seele des Menschen) je poslal 1915 Listu Prediger und Katechet. Pri ZD je sodeloval z dopisi iz svojih dušnopastirskih mest in od 1871 s številnimi nabožnimi pesmimi (1871, 203, 211-2; 1873, 120, 192, 213, 413; 1874, 99, 183, 231; 1875, 71, 93, 126; 1876, 275, 277, 306, 385, 409 in dalje). - Prim.: Glaser IV, 268, 430; Medved, VBV 1907, 404; Stroj, DPast XXXIII, 125-6; SGp 1916, št. 3. Pir.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine