Furlani, Ljudevit (1864–1913)

Furlani Ljudevit, publicist in prevajatelj, r. 4. marca 1864 (op. ur.: 3. marca 1864) v Rihemberku na Primorskem, u. 24. jun. 1913 v Hoveu na Angleškem. Po odlično dovršeni realki v Gorici 1882 je hotel študirati kemijo, a je radi neugodnih gmotnih razmer šel k fin. rač. oddelku v Trst, kjer je bil eno leto praktikant, nato v Pragi in na Dunaju enoletni prostovoljec, odkoder se je vrnil kot rač. uradnik zopet v Trst, služboval tu ok. 10 let, nato kot rač. revident na Dunaju, stopil radi bolezni 1905 v pokoj ter se preselil koncem istega leta v Gorico, jul. 1906 v Celje kot urednik Domovine in Nar. dnevnika, koncem 1909 pa s soprogo, roj. Angležinjo, na Angleško, najprej v Hove, 1911 v Portslade (Brighton) ter se vrnil pred smrtjo spet v Hove. F. je bil mož izredne delavne energije, širokega obzorja in plemenitega srca. V dijaških letih se je naučil ital., franc. in ruščine, pozneje še angl.; v Trstu je bil agilen odbornik Sokola, Slovanske čitalnice, sotrudnik in sourednik E, mnogo let je iz Trsta brezplačno zalagal z dopisi in uvodnimi članki SN, iz polit. življenja trž. Slovencev je opisal delovanje nar. organizatorja Iv. Dolinarja (Slovan 1886, 265) ter se zanimal za umetniška vprašanja. Želeč se seznaniti z dejanskimi razmerami držav, je potoval na Balkan, v Carigrad, Rumunijo, Pariz. Da razbistri naši širši javnosti pojme o polit. načelih in njih razvoju ter ji pomore do boljše in sistematičnejše polit. izobraženosti, je na željo urednika V. Spindlerja v hudih življenskih neprilikah spisal »O najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko« (Celje 1912); na Angleškem je razen slov. listom dopisoval tudi praški Union ter snoval študijo o balkanskem vprašanju in vnanji politiki. Iz angl. je poslovenil H. E. Crosbyjevi študiji »Tolstoj in njega poslanstvo« (Celje 1908) in »Tolstoj kot učitelj« (Celje 1909), Ruskinovo pravljico »Kralj Zlate reke« (Lj. 1922); za prevode mladinske povesti »Don Kišot«, »Verstvo žene« in za Foster-Fraserjevo »Istinito Sibirijo« se mu ni posrečilo dobiti založnika. — Prim.: E 1913, 180. Šr.

Furlani Ljudevit (Ludvik Filip), publicist in prevajalec, r. 3. (popravi v SBL dan) marca 1864 v Rihemberku (Branik), u. 24. jun. 1913 v kraju Hove v Angliji. Oče Jožef, posestnik, mati Ivana Ličen, študiral je na realki v Gor., tu maturiral 1882. Rad bi študiral kemijo na univerzi, pa ni imel gmotnih sredstev, zato se je zaposlil pri finančnem oddelku v Trstu, bil tu eno leto praktikant, nato v Pragi in na Dunaju enoletni prostovoljec, odkoder je prišel spet v Trst na prejšnje službeno mesto. Tu bil do oktobra 1895, ko je odšel kot revident na Dunaj in tu zaradi bolezni stopil v pokoj 1905 in se preselil v Gor., 1906 pa v Celje kot urednik Domovine (od št. 102 leta 1906) in Narodnega dnevnika. Ob koncu 1909 se je odselil v Hove (za ženo je namreč imel Angležinjo), nato pa v Portslade (Brighton) leta 1911. Pred smrtjo se je vrnil v Hove in tu umrl. Goriško okolje mu je pomagalo, da se je v dijaških letih naučil vrste jezikov (italij., frane., ruščine, kasneje angl.). V Trstu se je udeleževal narodnega življenja, bil član levičarskih organizacij (odbornik Sokola, Slovanske čitalnice), sotrudnik in sourednik E, obenem pa je bil dolgoletni dopisnik (tudi pisec uvodnikov) SN; tako je opisal narodno delovanje Ivana Dolinarja (Slovan 1886, 265), zanimal pa se je tudi za vprašanja na področju umetnosti. Politična in ekonomska problematika, ki jo je študiral, ga je gnala, da si je osebno ogledal vrsto balkanskih držatv (šel –v Carigrad), Romunijo in Pariz. Na željo in ob podpori urednika Narodnega dnevnika v Celju, pri katerem je tudi sodeloval, Vekoslava Špindlerja, je napisal delo O najvažnejših političnih in socijalnih strankah in strujah, ali kratek uvod v praktično politiko (Celje 1912, Ljudska knjižnica VI–X.), ki pa je zaradi površnosti pa tudi preočite strankarske opredeljenosti naletelo na odpor (prim. porazno oceno F[ranceta] T[erseglava] v DS 1913, 155–7). Tudi po svoji ustalitvi na Angleškem je še vedno pošiljal dopise v slov. liste, pa tudi v češki (praški) Union, istočasno pa snoval študijo O balkanskem vprašanju in zunanji politiki. Kot prevajalec je F. izdal dve H. E. Crosbyjevi študiji o Tolstoju (Tolstoj in njegovo poslanstvo, Celje 1908; Tolstoj kot učitelj, ibid., 1909) ter prevod Ruskinove pravljice Kralj Zlate reke (Lj. 1922). Več prevedenih del pa je ostalo v rkp., med njimi Don Kišot, Verstvo žene, Foster-Fraser, Istinita Sibirija. Slika: IS 1927, 67.

Prim.: krstne matice Branik; SBL I, 195; DS 1913, 155–7; E 1913, 180; Šlebinger, Slovenska bibliografija za 1. 1907–1912, Lj. 1913, 168; Šlebinger, Časniki, enota 140; Tuma, Iz mojega življenja, Lj. 1937, 181–3.

Brj.