Frischauf, Johannes (1837–1924)

Frischauf Johannes, matematik in alpinist, r. 17. sept. 1837 na Dun., u. 7. jan. 1924 v Gradcu. Srednje šole je obiskoval na Dunaju, na univerzi poslušal matematiko, fiziko in astronomijo (prom. 1861). L. 1863. je postal priv. docent na dun. univ., 1866 pa prof. na univ. v Gradcu. Vseučiliški pouk svoje stroke je razširil s tem, da je vanj sprejel tudi teorijo števil, projektivno in absolutno matematiko. 1864-1919 je priobčil iz svoje stroke mnogo učnih knjig in razprav, ki so se pečale s problemi astronomije, čiste matematike, geometrije in kartografije. Poleg tega si je pridobil velike zasluge za turistiko v slovenskih in hrvaških deželah. Že 1861 je prepotoval avstr., solnogr. in štaj. Alpe, 1864 Ture, gor. Italijo, Kranjsko in Primorsko. 1868 je bil prvič v Sav. planinah, ki jih je začel sistematično raziskovati in jih je svetu odkril. 1873 je izdal Gebirgsführer durch Steiermark, Kärnten, Krain u. die angrenzenden Theile v. Österreich, Salzburg u. Tirol, ki ga je 1874 razširil še na Istro, Dalmacijo, Hrvaško in Črno goro. 1874 je v Ogulinu pridobil B. Budisavljevića, da je osnoval Hrvatsko planinarsko društvo, ki ga je pozneje, kakor tudi primorsko, imenovalo za svojega čast. člana. 1877 je izd. Die Sannthaleralpen (2. izd. 1881). Že 1874 je osnoval društvo, ki naj bi v Savinjskih planinah postavilo potrebne koče in skrbelo za izgradbo cest med Ljubnim, Lučami, Solčavo in Logarjevo dolino. 1876 je, deloma z osebnimi žrtvami, postavil 3 koče: na Korošici, Okrešlju (od 1908 Frischaufov dom) in nad Suhim dolom Frischaufovo (danes razpadla) blizu sedanje Zoisove koče. Poiskal in markiral je mnogo potov, prvi določil mnogo višin in napisal nebroj člankov po nemških listih v korist turistiki na Slovenskem in Hrvaškem, posebno v Primorju. V priznanje njegovih zaslug ga je Slov. plan. društvo že 1893 imenovalo za svojega čast. člana; sledile so mu mnoge občine po Savinjski dolini in planinah, ki so se vsled njegovega dela gospodar. okrepile. Nasprotovanja nem. nacijonalistov, ki so s svojimi planinskimi društvi hoteli germanizirati, so povzročila, da je moral pred časom v pokoj. — Prim.: Poročilo Slov. planinskega dr. v Lj. o II. društvenem letu (s sliko); PV 1897, 133 (s sliko); 1898, 176, 1914, 50; Kocbek, dr. I. F. V proslavo njegove 70 letnice. V Celju 1907 (s sliko in biblijografijo spisov); Narodni Dnevnik 1924, št. 9. Gl.