Freuensfeld, Josip (1861–1893)

Freuensfeld Josip, pesnik, r. 27. maja 1861 na Radinskem vrhu pri Radgoni, u. 21. dec. 1893 v Pragi. Po šolanju v očetovi enorazrednici v Veržeju na ljudski šoli in v enorazredni realki v Ljutomeru je stopil 1876 v mariborsko učiteljišče, bil po zrelostnem izpitu (1880) najprej začasni učitelj v Svetinjah pri Ormožu, postal stalni podučitelj v Ljutomeru, študiral medtem 2 leti na dun. pedagogiju (1887/8, 1890/1) in napravil meščanskošolski izpit iz jezikovno-zgodovinske skupine s pedagogiko, postal 1892 stalni učitelj v Ljutomeru, a ko se je peljal zdravit se v Karlove vari, so spoznali, da treba operacije radi raka v želodcu; za njenimi nasledki je umrl. 1885 je izdal F. (Miljenko Devojan) knjižico »Mladini« z več mladinskimi povesticami in nekaterimi pesmimi. Naslednje leto se je oglasil v LZ, ki je prinašal potem redno njegove preproste pesmi; zadnje so izšle leto po pesnikovi smrti. Nekaj jih je izšlo tudi v Vrtcu in Vesni. F.-ove pesmi, večinoma lirične, sicer ne kažejo izrazito samobitne osebnosti, a pričajo o pravem čustvu in resničnem doživetju;. oblika jim je tradicijonalna, izpiljena po Stritarju in Gregorčiču. Spesnil je tudi nekaj romanc in balad, izmed katerih se odlikujeta posebno Mah (LZ 1887) in Trije vojaki (LZ 1894). 1905 sta izdala njegove pesmi Fran Cvetko in Vekoslav Spindler z naslovom Zvezde ugašajo. F. je sodeloval tudi pri Kresu (z nar. blagom) in pri MD, tako s povestima Ravna pot najboljša pot (KMD za 1891) in Oče ter s pravljicami (Več. MD, 43. in 45. zv.). Takih je izdal tudi poseben zvezek Venček pravljic in pripovedek (1892). Prispeval je razne manjše spise raznim listom, zlasti strokovne spise za P. Psevd.: Radinski, Devojan, Svojmir, J. K., Jož. Ant. Klemenčič (Josephus?). — Prim.: LZ 1894, 58; Zvezde ugašajo, Uvod I—XI; P 1894, 1; SN 30. dec. 1893; KMD 1895, 30 (s sliko). Grf.