Frelih, Matej (1828–1892)

Frelih (Froelich) Matej, duhovnik, r. 11. sept. 1828 v Lozicah pri Vipavi, u. 1. febr. 1892 v Trebnjem na Dol. Gimn. je študiral v Lj. in bil tu 3 leta gojenec Alojzijevišča. 1848 se je dal uvrstiti v nar. stražo. Teologijo je dovršil 1850-4. Kaplanoval je v Spodnji Idriji in Stari Loki, 1865-70 je bil župnik na Premu, 1870-85 v Laščah, potem do smrti župnik in dekan v Trebnjem. Za slovenščino ga je vnel Matija Vrtovec. 1846 je v Novicah objavil (s podpisom Matevž) smešno povest Jurčik gre na ptuje, ki se je večkrat ponatisnila. 1848 je v Alojzijevišču urejeval domači list Daničico. Pisal je v Cerkv. časopis, ZD in N in se podpisoval: Vesel, Vitoški, Hilarius, V-l, -l, -e-, F., -f-. Kot bogoslovec je izdal Nar lepši dan ali vredno praznovanje prviga svetiga obhajila (Lj. 1852?; pomn. izd. 1854, 1867, 1871, 1882) in iz regensburškega katekizma poslovenil Perve in nar potrebniši resnice svete kerš. kat. vere za nar manjši učence (Lj. 1854). Leto pozneje so izšli Kerški raki za kratek čas. Znadke ali anekdote. Pervi košek (Lj. 1855); drugi košek je sledil 1863. Z Mih. Gogalo (u. 1892 kot župnik v Stari Oselici) je sestavil Venček za vezilna darila ali vošilne pesmice (Lj. 1854, 1869, 1884, 1898), z Jan. Božičem je izdal za leti 1855. in 1856. Koledar za Slovence. V rokopisu je zapustil 6 zv. pesmi. F. je bil čudak, nadarjen, pa vihrav in nestalen; kot duhovnik je svoje dolžnosti vestno vršil. Poezija mu je bila igrača; le nekatere nabožne pesmi in žalostinke imajo vrednost. — Prim.: LT 1868, 107; Marn XXX, 11; Benkovič, DS 1898, 481 (s sliko); Glaser III, 114, 268. Lkn.

Frelih (Fröhlich, Froelich) Matej, nabožni in ljudski pisatelj, duhovnik, r. 11. sept. 1828 na Otoščah (Lozice pri Vipavi) pri Mlačevih, u. 1. febr. 1892 v Trebnjem na Dolenjskem. Gimn. je dovršil v Lj., kjer je bil tri leta eden prvih gojencev Alojzijevišča (ZZ lj. škof. 1896, 566). Kot gimn. dijak je 1848 postal navdušen član narodne straže. 1850 je stopil v lj. bogoslovje in bil 30. jul. 1854 posvečen v duhovnika. Od 1854 do 1865 je bil kpl. v Spodnji Idriji in Stari Loki, nato žpk in dekan v Trebnjem na Dol. do smrti. Za pisateljevanje ga je navdušil domači vikar Matija Vrtovec. Svoja dela je objavljal v N, Cerkv. časop., ZD, v raznih koledarjih in se podpisoval Vesel, Viteški, Hilarius, V J, F., –f–, –i–, –e–, tudi brez podpisa. Prvi spis, Jurček gre na ptuje (smešna povest, ki je doživela več ponatisov), je objavil 1846 v N s podpisom Matevž. V Alojzijevišču je 1848 bil urednik domačega lista Danieica. Kot bogoslovec je izdal molitvenik Narlepši dan ali vredno praznovanje prviga svetiga obhajila (Lj. 1852?, pomn. izd. 1854, 1867, 1871, 1882; SPj 1854, 191–192). Iz regensburškega katekizma je poslovenil Perve in nar potrebniši resnice svete kerš. kat. vere za nar manjši učence (Lj. 1854; ŠPj 1854, 184). S sodelovanjem Mih. Opeka je pripravil Venček za vezilna darila ali vošilne pesmice (Lj. 1854, 1867, 1871, 1882). 1855 mu je Giontini izdal šaljivo knjigo Kerški raki za kratek čas (Znadke ali anekdote – prvi košek, Lj. 1855; drugi košek, Lj. 1863). S pomočjo Jan. Božiča je objavil Koledar za Slovence s podobami v povzdigo katoliškega duha za navadno leto 1855 in Koledar za Slovence za prestopno leto 1856. Z nabožnimi in šaljivimi pesmimi je sodeloval še v naslednjih koledarskih letnikih. Zapustil je tudi več zvezkov pesmi v rkp. S poezijo se je bolj igral, kot resno delal, ne da bi vedno upošteval estetska imerila. Umetniško vrednost imajo le nekatere nabožne pesmi in žalostinke. Kot duhovnik je neoporečno viršil svojo službo, vendar je kljub nadarjenosti bil vihrave, nestalne in čudaške narave.

Prim.: LT 1868, 107; Benkovič J., DS 1898, 481–483, s fotogr.; SBL II, 188, z literaturo; J. Marn XXX, 1892, 11–14; krstna knjiga V, 120 in družinska knjiga v žpk arhivu v Šentvidu pri Vipavi (Podnanosu).

Kralj