Foerster, Anton (1837–1926)

Foerster Anton, glasbenik, r. 20. dec. 1837 v Osenicah (okr. Libáň) na Češkem v rodbini, ki se je že v prejšnjih rodovih ukvarjala z glasbo. Glasbe se je učil najprej pri svojem očetu, naudčitelju in vodju cerkvene glasbe. Po dovršeni gimn. maturi 1858 je vstopil v cistercijanski samostan v Višebrodu, po 11 mesecih izstopil ter dovršil na univerzi v Pragi 1863 pravo. V Pragi se je seznanil s skladatelji Bendlom, dr. Prochazko in Smetano, na čigar zavodu je poučeval klavir. Nato se je posvetil izključno glasbi. 1865 je prevzel službo stolnega organista in pevovodje v Senju, 1867 je prišel v Lj., kjer je deloval najprej kot kapelnik Dramatičnega društva in pevovodja Čitalnice in od 1868 dalje 41 let kot vodja glasbe v stolnici. Tu se je pričelo njegovo važno in velezaslužno reformatično delo na polju cerkvene glasbe na Slovenskemu. V stolnici je uvedel pravo liturgično petje, dvignil petje in glasbo v stolnici na znamenito višino in kljub nasprotovanju vplival na preureditev cerkvene glasbe (tudi po drugih cerkvah v mestu in na deželi) v smislu cerkvenih predpisov (cecilijansko gibanje). K preureditvi naše cerkvene glasbe je pripomogel mnogo tudi z ustanovitvijo orglarske šole Cecilijinega društva, ki jo je vodil od 1877-908 in vzgojil v njej nad 150 organistov; prav tako z ustanovitvijo CG, pri katerem je bil 31 let urednik glasbenih prilog, in izdajanjem raznih cerkvenoglasbenih zbirk, zlasti s »Cecilijo« in »Cantica sacra«. V Lj. je poučeval glasbo razen v orglarski šoli, tudi v bogoslovnem semenišču, na obeh takratnih gimn., na realki, v Huthovem zavodu, v Alojznici in privatno. Velik je kot skladatelj bodisi cerkven bodisi sveten. Slov. glasbo, ob njegovem prihodu v Lj. še precej v povojih in diletantsko, je polagoma dvignil na visoko umetniško stopnjo. L. 1908. je stopil v pokoj, živel do 1917 še v Lj., u. 17. apr. 1926 v Novem mestu. — F.-ove cerkvene skladbe so: 8 lat. maš (in hon. s. Caeciliae, s. Jacobi, solemnis, s. Francisci Ser., s. Aloysii, B. M. V. Immaculatae, in Festis sol juxta cantum choralem, Missa Quilisma, razen zadnje vse tiskane), 3 Requiem, 3 slov. maše in 1 glagolska v čast sv. Cirilu in Metodu, več zbirk gradualov, ofertorijev in Tantum ergo, 4 Te Deum, Lamentacije in Očitanja, 1 Miserere, 2 responzorija za Veliko noč, 3 Ecce sacerdos, 3 litanije, več raznih motetov, več zbirk slov. cerkv. pesmi, več orgelskih preludijev, Zborniki »Cecilija« (2 dela v 2 izd. MD), Cantica sacra (3 deli, Lj., 1890-903). F.-ove svetne skladbe so: 1. za orkester in zbor: Gorenjski slavček, prva slov. res umetna opera, izvajana v Lj. 1872, 1896, v Brnu 1910 in od 1922 dalje stalno na odru lj. Nar. gledališča (izdala Gl. Matica v Lj. 1901); opera Dom in rod, petdejanka, nastala iz prvotne spevoigre Materin blagoslov (rokopis); kantata Turki na Slevici (rokopis), izvajala Gl. Matica v Lj. 1907; Vodnikov venec (izvajala Gl. Mat. v Lj. 1883); kantata Domovini (1883, izdala Gl. Mat. v Lj. 1909); 2. vokalna dela: 36 moških zborov (izšli ponajveč v raznih izdajah Gl. Matice v Lj., v Pesmarici Gl. Matice, v Novih Akordih in drugod); kitica hrvaških in kitica čeških narodnih pesmi (v rokopisu); 8 mešanih zborov, med njimi znameniti koncertni zbor »Ljubica« (izšli največ v izdajah Gl. Matice); Kitica slovenskih narodnih pesmi (Gl. Matica X, 1882); samospevi s klavirjem (5 pesmi izdala Gl. Matica 1896, nekaj jih je izšlo drugod, nekaj še v rokopisu); 3. instrumentalne skladbe: a) za orkester: Kranjska slavnostna koračnica in Slovanska suita v 5 delih (rokopisi); b) za klavir: Po jezeru bliz' Triglava. Fantazija. (Gl. Matica 1874); Kranjska slavnostna koračnica (Kleinmayr in Bamberg 1893); Zagorska (Gl. Mat. 1892); Mila lunica, Tri mazurke in Slovenski valčki iz 20 slovenskih narodnih pesmi (rokopisi); Slovanska sonata (Edition Slave, Dunaj 1922); c) za harmonij: Fantazija na tri narodne pesmi (rokopis); d) za harmonij in klavir: Pesem sv. Vaclava (NA 1909); e) za gosli in klavir: Sonatina (rokopis). V cerkv. skladbah je F. strog cecilijanec, v svetnih lirik. Spisal je tudi več teoretičnih del: Pevska šola (doslej 5 izdaj: 1874, 1880, 1888, 1895 in 1901); Nauk o harmoniji in kontrapunktu (1881 in 1904); Teoretično-praktična klavirska šola (Gl. Matica 1886). V CG 1911-2 je pisal praktične opazke k svoji klavirski šoli. V mlajših letih je nastopal tudi kot koncertni pianist in bil najboljši organist-virtuoz svoje dobe na Slovenskem. — Prim.: Čerin, Pesmarica Glasbene Matice 1872-7, str. IX; Iz. Cankar, Obiski; DS 1904; Karlin, Slovenec 1907; Vlad. Foerster, Hudební Revue, Praga 1919, št. 10; Barle, Sveta Cecilija, Zagreb 1918; Kimovec, Pevec 1922; CG 1923; dr. Fr. Mohorič (Lj.), Foersterjev življenjepis (rokopis); Brencelj XII, št. 2. Slike: Iz. Cankar, Obiski; DS 1904, 216; 1911, 194; Slovan 1908, 96. Pl.