Fekonja, Roman (1868–1910)

Fekonja Roman, slikar, r. 22. dec. 1868 v Veličanah (župn. Svetinje), u. 26. jul. 1910 v New Yorku. Bil je sin malega posestnika Andreja in je obiskoval enorazredno ljudsko šolo 1876–80 v Svetinjah, kjer se je odlikoval v risanju, nato 4 razrede v Ljutomeru in stopil s pomočjo svetinjskega župnika Gajška v ptujsko gimnazijo, ki jo je pa zaradi uboštva mogel obiskovati samo 1 leto (1883–4). Ljutomerski nadučitelj Jos. Horvat ga je (kot izrednega slušatelja) poslal na graško slik. akademijo (ravn. Schwach), ki jo je s podporo grofa Schlicka dovršil. Nato je nadaljeval študije pod prof. Gripenkerlom na dunajski akademiji, jih končal okr. 1890 in ostal še nekaj časa na Dunaju. Zaradi težkih gmotnih razmer je 1892 odšel s svojo mlajšo sestro Genovefo najprej v New York, potem v San Francisco, kjer je dobival, zlasti kot portretist, mnogo naročil. Imel je obsežno galerijo slik, ki mu je pa zgorela, na kar se je zopet preselil v New York. Spomladi 1896 se je v dobrih gmotnih razmerah vrnil v domovino, živel v Ljutomeru in ondi mnogo slikal, a zopet odpotoval v New York, kjer je verjetno zaradi nesreče v zakonu bolehal za melanholijo in se slednjič zastrupil v kopeli s plinom. — Iz časa, ko je bil F. prvošolec, je ohranjen njegov akvarel »Ptuj« (1883, Fr. Zacherl v Ljutomeru), v Gradcu je portretiral starejšega sina prof. Fr. Hauptmanna (v družinski lasti), na Dunaju 1889 skriptorja Fr. Simoniča in njegovo ženo Rozo, Miklošiča (portret končan 1891 po Miklošičevi smrti in istega leta razstavljen v Künstlerhausu; sedaj v lj. muzeju), v Ljutomeru dekana Skuhala (1887), dr. Gottweissa (1887), več prejšnjih župnikov, okr. načelnika Jan. Kukovca, pesnika Jos. Freuensfelda (šola v Ljutomeru), svojega dobrotnika Jos. Horvata (v hčerini lasti, Maribor), sodnika Jeserniga. Po vrnitvi iz Amerike je portretiral v Ljutomeru otroke ge. Seršenove (1897) in njo samo (1899), M. Čagrana (1900), Fr. Severja z ženo (1900), in Žinka (1900). V ljutomerski cerkvi je 1898 preslikal sliko sv. Janeza Krst. in sliko Rožnega venca, istega 1. nanovo naslikal sv. Mohorja in Fortunata, 1899 Smrt sv. Jožefa, 1900 sv. Frančiška Seraf. Prenovil je Weissenkirchnerjevo sliko podružnice v Cezanjevcih pri Ljutomeru, naslikal freske na viničariji ljutomerskih cerkvenih goric. — Prim.: Matice v Svetinjah; »Slovenec« 1910, št. 181; priv. poročila Fr. Zacherla iz Ljutomera in Janka Šlebingerja; Cerkv. zaukaznik lavant. škof. 1908, 220. Cr.