Fanton de Brunn, Jožef Ignacij (1754–1795)

Fanton de Brunn Jožef Ignacij, dr. med., živel v 2. polovici 18. stol., sin kirurga Ivana Adama F. d. B. Promoviral je z Diss. inaug. physiologico-medica de olfactu (Dunaj 1779) in bil pozneje rudniški fizik v Idriji. Spisal je še Buque od kug inu bolezen goveje živine teh ovac inu svin popisane za kmete (Lj. 1792, prevod Wolsteinovega dela). — Prim.: Pohlin; Instanzkalender 1782, 93, 95. Pr.

Fanton de Brunn Jožef Ignacij, zdravnik, r. v Lj. 21. jan. 1754, u. v Idriji 21. sept. 1795. Sin kirurga in kopališčarja Ivana Adama in Marije. Gimn. obiskoval v Lj. (1765–71 in tam študiral tudi filozofijo (1771–73), nato pa medicino na U na Dunaju (1773–78) in bil promoviran za doktorja medicine 11. febr. 1779. Svoje službovanje je začel v dunajski civilni bolnišnici (1778–81), nakar je bil mestni zdravnik v Lj. (1782–92) in rudniški kameralni fizik v Idriji (1793–95). Bil je prijatelj Marka Pohlina, ki ga je pritegnil v svoj preporodni program in kateremu je napisal pozdravne verze v lat. za 2. izd. njegove slov. slovnice (1783). Pečal se je tudi z živinozdravstvom. V tisku je objavil: Dissertatio inauguralis physiologico-medica de olfactu..., Viennae 1779; Bukuvze od shvinskih bolesni sa kmeteske ludy..., Lj. 1784; ta prevod knjige Johanna Gottlieba Wolsteina predstavlja prvi slovenski živinozdravniški tekst; Bukve od Kug inu Bolesen Goveje shivine, tih Ovaz inu Svin, popissane sa Kmete..., Lj. 1792. Tudi to je prevod poljudne knjige Johanna Gottlieba Wolsteina. Nekateri (Franc Simonič, Ivan Pintar, Avgust Pirjevec) pravijo, da je to knjižico prevedel Fanton de Brunn, drugi (Josip Marn, Alfonz Gspan, Franc Kidrič) pripisujejo prevod tega dela dramatiku in zgodovinarju Antonu Tomažu Linhartu. Trdnih dokazov ni niti za prvo niti za drugo mnenje. Zanimivo je, da je istočasno to delo izšlo v koroškem narečju (brez navedbe prevajalca) z naslovom Te Bukve od teh Pornory inu Bolesni te Govedine, teh ouz inu teh suin sa prebivauze na desheli..., Clc 1792.

Prim.: Krstna knjiga stolne župnije sv. Miklavža v Lj. in mrliška knjiga župnije sv. Barbare v Idriji; Nomina in arena literaria victorum, qui insigni munificentia inclytorum ducatus Carnioliae statuum in aula academica Coll. Soc. Jesu Labaci proemiis donati sunt aut his proxime accesserunt..., Labaci 1766, 1770; Instanzkalender 1782, 93, 95; Pohlin, 18–19; P. J. Šafarík, Geschichte der südslawischen Literatur I., Prag 1864, 34, 96–97; S. Ljubić, Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske II, Rieka 1869, 573; J. Kleinmayr, Zgodovina slovenskega slovstva, Clc 1881, 77; F. Levstik, LZ 1881, 692–700; Marn, XXII, 73; J. Forko v I. Zoch, Hrvatska enciklopedija, priručni rječnik sveobčega znanja, II., Osiek 1890, 442; Glaser, II., 232; I. Kunšič v ZMS L, Lj. 1899, 72–214; Simonič, 106, 581; Grafenauer, Kratka..., 84, 96–97, 101; 1920², 108; SBL I, 171, 669; Kidrič, Zgod., 177, 222, 241, 263, 350; isti, Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe, Lj. 1930, 24–25, 47, 55, 57, 69, 122, 198; Arko, Idrija, 99–100; M. D. Grmek v Starine JAZU, knj. 43, Zgb 1951, 97–258, pod štev. 33; EJ VIII, 485–86; Simoniti, 43, 103; Grafenauer, Celje 1973, 190–92; ZSS, I, 393; Dr. Jože Pfeifer, Službeni položaj idrijskih zdravnikov ob koncu 18. stoletja, IdrR 1973, 16–37.

Lc.