Slovenski biografski leksikon
Fabjančič Vladislav, politik, r. 19. maja 1894 v Bučki, brat Milana F., je napravil gimn. maturo v Lj. 1912 in študiral na fil. fak. na Dunaju, v Belgradu, Ženevi, Friburgu, kjer je prestal izpit iz čiste filozofije; od 1. maja 1923 je arhivar na magistratu v Lj. Bil je 1912–3 urednik »Preporoda, glasila jugosl mladine na Slovenskem«, v začetku jul. 1914 prestopil v Srbijo, bil dobrovoljec srb. armade, ranjen v bitki na Ceru, sodeloval od apr. 1915 pri propag. delu Jugoslov. odbora v Rimu, bil nato član srb. dopisnega urada v Ženevi do konca vojne 1918. V tem času je izd. srbski prevod Cankarja »Za križem« (Ženeva 1917) in napisal brošure »L'Unité Yougoslave, manifeste de la Jeunesse Serbe, Croate e Slovène réunie« (Paris 1915, skupaj s Petr. Slijepčevićem in Ljubom Leontićem, uvod napisal Masaryk), O Sloveniji i Slovencima (srb., Ženeva 1917), Les deux Yougoslavies (1918, izd. »Slov. društvo Jan. Krek v Ženevi«), »La littérature Slovène« (dotiskane 3 pole, nadaljevanje je preprečil konec vojne), sodeloval hkrati v propag. namene pri raznih severno- in južnoameriških slov. in hrv. časopisih, v Baseler Nationalztg., Génévois, La Serbie in dr. Prve mesece 1919 je bil suplent na realki v Lj., potem odposlanec pisarne za zasedeno ozemlje pri jugosl. delegaciji v Parizu in Ženevi, stopil apr. 1920 v »Soc. delav. stranko Jugoslavije« (pozneje komunistično), bil glavni urednik Rdečega prapora, od 1920—avg. 1921, ko se je razveljavil mandat po zakonu o zaščiti države, poslanec v skupščini, odšel v inozemstvo (Italija, Švica, Nemčija, Avstrija) do marca 1922, bil okt. 1922—apr. 1923 urednik glasila »Soc. stranke delavnega ljudstva« Delavskih novic, katerim je postal z Lovrom Klemenčičem tudi lastnik in jih nanovo izdajal okt. 1923 do apr. 1924, ko so prenehale. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine