Fabinc, Franc (1881–1923)

Fabinc Franc, pedag. pisatelj in žurnalist, r. 14. avg. 1881 v Kostanjevici, u. 3. febr. 1923 v Lj. Učil se je na meščanski šoli v Krškem, učiteljišče dovršil v Lj. 1901, služboval v Lj. do 1902, v Čatežu ob Savi, od 1904–8 na Jesenicah, odkoder je bil radi nacijonalnega delovanja prestavljen v Svibno; 1910–4 je bil naduč. na Dobrovi pri Lj. V tem času je napravil enoletni tečaj za mešč. šole, obrtnonadaljevalni tečaj, tečaj na kmetijski šoli na Grmu, za izobrazbo slepih na Dunaju in za mladinsko skrbstvo v Gradcu. Od 1914 je služboval v Lj., kjer je postal prof. trg. šole. Pisateljevati je začel že kot učiteljiščnik, na Jesenicah je urejeval radikalno-nacijonalno »Jeseniško Stražo«, dopisoval v Gorenjca in SN. Deloval je za preustrojitev osnovnega šolstva, bogato strokovno znanje je uveljavljal kot sotrudnik SU (od 1916, 1919–20 njegov urednik), kjer je priobčil med dr. članke: Učitelj in učiteljica, Skrb za mladino med vojno in po vojni, O šolstvu in vzgoji slepih (1916), Iv. Cankar in učitelj, Otrok in družina, Opazke k novemu ljudsko-šolskemu zakonu, Nova vzgojna orientacija (1919), Moč ideje, Socijalna pravičnost v šoli (1920); deloval je tudi organizatorično v Slomškovi zvezi. 1921 in 1922 je bil stalni sotrudnik lj. »Jugoslavije«, kjer je pisal številne uvodnike in članke, ocenjujoč domače in mednarodne dogodke, priobčeval feljtone pod naslovom »Nedeljski pomenki« in s psevd. Kosta Vojanović »Ljubljanske izprehode«; v njih se meša humor s satiro in sarkazmom. — Prim.: Fort. Lužar, SU 1923, 45; Flerè, P 1923, 114. Šr.