Slovenski biografski leksikon

Engelman Leon, pisatelj, r. 17. febr. 1841 v Kranju, u. 18. jun. 1862 v Nov. mestu. Dovršil je v Lj. 6. gimn. razr., v jeseni 1860 je odšel v 7. razr. v Novo mesto. Bil je sotrudnik ZD (od 1858), najprej s krajšimi prispevki v prozi, nato s pesmimi, predvsem prigodne in nabožne vsebine (psevdon. Nožarjev); pod vplivom sošolca A. Umka, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo, je zložil sonetni venec: Pozdrav milosti polni z akrostihom »Ave gratia plena« (ZD 1861, R. 21). Kot pesnik je ostal radi zgodnje smrti v začetku razvoja; didakcija mu je često okorna, kar pričajo tudi poskusi iz njegove zapuščine (ZD 1862–5) in poslovenjena mladinska povest z moralno tendenco: Gospodova pota so čudna (Lj., 1862). — Prim.: Šmarski in A. Umek, N 1862, 216; Marn XIX, 48. Šr.

Šlebinger, Janko: Engelman, Leon (1841–1862). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi181281/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine