Dolinar, Ivan (1840–1886)

DOLINAR, Ivan (psevdonimi Samovič, Podlipčan, Frickov Janez), politik, časnikar (r. 26. 8. 1840, Škofja Loka; u. 6. 6. 1886, Trst, Italija). Oče Gašper Dolinar, čevljar, mati Marija Dolinar, r. Wilfan.

Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki in v Ljubljani. Slikarstva se je učil pri Štefanu Šubicu v Poljanah nad Škofjo Loko, šolanja pa ni dokončal. Vrnil se je domov in začel slikati. 1859 je kot prostovoljec služil pri 7. lovskem bataljonu, bil ranjen in ujet. Dobil je srebrno medaljo. Kot vojak je nekaj časa živel v Dalmaciji in Črni gori, kjer se je ukvarjal s cerkvenim slikarstvom.

V Trst je prišel 1865, a so ga 1866 spet poklicali k vojakom. Nato je stopil v službo pri carinarnici na železniški postaji v Trstu, kjer je ostal do 1879. Sodeloval je pri ustanavljanju tržaškega Delavskega podpornega in bralnega društva (1879), 1880 se je pri tem društvu zaposlil kot uradnik. Z državnim poslancem Ivanom Nabergojem in Antonom Trobcem je 1875 ustanovil politično društvo Edinost, ki je v naslednjem letu začelo izdajati glasilo Edinost. Bil je njegov izdajatelj in odgovorni urednik do 1880. Pri urejevanju mu je znatno pomagal pesnik, prevajalec in politik Franc Cegnar. Z Delavskim podpornim in bralnim društvom je januarja 1880 v gledališču Fenice v Trstu priredil prvo slovensko javno narodno slovesnost. 1882 je bil med ustanovitelji tržaškega Sokola in njegov odbornik. Sodeloval je pri Tržaškem podpornem društvu, Pevskem društvu in Tržaški čitalnici. Od aprila 1884 do smrti je izdajal zabavni časopis Jurij s pušo, izdal je tudi Jurijev koledar za leti 1885 in 1886. Založil je izdajo dela Jožefa Križmana Krajna imena v tržaški okolici (1876 ponatis iz Edinosti). V podlistku Črtice iz mojega dnevnika je v Edinosti 1881 in 1882 opisal dogodke iz svojega vojaškega življenja.

Njegovo narodno in politično delovanje se je začelo z ustanovitvijo rojanske čitalnice 1868, kjer je bil aktiven član. Bil je eden prvih borcev za pravice Slovencev v Trstu, zelo spreten in podjeten agitator v predvolilnem času. Bil je znan tako v Trstu kot v širši okolici in po Primorski. Njegova priljubljenost med ljudmi in vrednotenje njegovega dela sta se pokazala na pogrebni slovesnosti, ki se je je udeležilo okrog 3.000 ljudi.

Na rojstni hiši so mu prijatelji in somišljeniki v zahvalo za opravljeno delo na Tržaškem 1887 odkrili spominsko ploščo.

Dolinar Ivan, politik in žurnalist, r. 26. avg. 1840 v Šk. Loki, u. 6. jun. 1886 v Trstu. Šolal se je v Šk. Loki in Lj., se učil slikarstva pri Štefanu Šubicu, odšel 1859 prostovoljno k vojakom, služil v Trstu pri carinarni in pozneje pri Delavskem podpornem društvu. K polit. delovanju so ga zbudili nar. boji v Trstu 1868. Organiziral je slov. društv. življenje v Trstu, bil soustanovitelj Tržaškega podpornega društva, Delavskega podpornega in bralnega društva, s katerim je priredil prvo veliko slov. prireditev v gledališču Fenice (1880), Sokola, Pevskega društva, Tržaške čitalnice, Rojanske čitalnice, prirejal gledališke igre, bil izboren agitator ob volitvah. Z Nabergojem in Trobcem je ustanovil polit. društvo Edinost, bil prva leta njega tajnik, urejeval s Cegnarjevo podporo njegovo glasilo od 8. jan. 1876 do konca 1879, izdajal šaljiv list Juri s pušo (1884–6), Jurjev koledar (1885–6), založil Križmanova Krajna imena v tržaški okolici in Zakrajškove pesmi Lira in cvetje. Pod psevdon. Samovič je objavil v Edinosti (1881–2) spomine na vojaška leta, dopisoval Soči, N in drugim slov. listom (psevdon. Podlipčan, Frickov Janez). — Prim.: Lončar, Pol. živ. Slov., 140. Sliki: Slovan 1886, 265; INK 1891, 89. Pir.

Dolinar Ivan, politik in časnikar, r. 26. avg. 1840 v Škofji Loki, u. 6. jun. 1886 v Trstu. Oče Gašper, čevljar, mati Marija Wilfan. V osn. š. je hodil doma in v Lj., potem se je šel učit slikarstva k Štefanu Šubicu v Poljane nad Škofjo Loko, a se še preden je dovršil pouk, vrnil domov in začel slikati. 1859 je prostovoljno odšel »v vojsko v Italijo, kjer se je prav hrabro boril ter bil odlikovan s srebrno svetinjo. V vojski je bil ranjen in odveden v Pariz.« (Sn 1886). Kot vojak je nekaj časa živel v južni Dalmaciji, hodil v Črno goro in se bavil s cerkvenim slikarstvom. V Trst je prišel 1865, a naslednje leto so ga spet poklicali k vojakom. Stopil je v službo na postaji v carinarnici in tu ostal do 1879. Z drugimi je ustanovil Delavsko podporno in bralno društvo in mu bil prvi preds., pozneje tajn. in končno uradnik. Kulturno in polit. je začel delovati 1868 v rojanski čitalnici, kjer je bil odbornik, režiser in nekaj časa tudi preds. Kulise in druge slike je sam narisal, igrala pa je tudi njegova žena Katarina Jereb. 1875 je ustanovil z drž. posl. Nabergojem, Trobcem in drugimi politično društvo Edinost, ki je začelo 8. jan. 1876 izdajati glasilo E. D. je bil izdajatelj in odgov. ur. do 3. mar. 1880. Pri urejanju mu je krepko pomagal Franc Cegnar (PSBL III, 175–6). »V E boril se je D. neustrašeno za pravice tržaških Slovencev.« (Sn 1886). Z Delavskim podpor, in bralnim društvom je priredil 31. jan. 1880 »veliko veselico v gledališči Fenice. To je bila prva velika javno narodna slavnost v Trstu, pomenljiva je bila pa tudi zaradi prve slov. predstavitve v tržaškem gledališči. Igrali so V Ljubljano jo dajmo; mej igralkami je bila tudi Dolinarjeva soproga.« (Sn 1886). V E je v podlistku črtice iz mojega dnevnika (1881 in 1882) opisal dogodke iz svojega vojaškega življenja pod psevdonimom Samovič. 1882 je bil soustanovitelj telovadnega društva Tržaški Sokol in njegov odbornik, dalje Tržaškega podpornega društva, Pevskega društva in Tržaške čitalnice. 1884 (od 10. apr. do smrti) je izdajal zabavno-šaljivi list Jurij s pušo, polmesečnik, in Jurijev koledar za 1885 in 1886. Založil je Križmanova Krajna imena v tržaški okolici (ponatis iz E 1876) in Zakrajškove pesmi Lira in cvetje. Ob volitvah je bil vnet in uspešen agitator. Dopisoval je N, S in drugim listom. Psevdonimi: Podlipčan, Frickov Janez, Samovič.

Prim.: Podatki župn. urada v Škofji Loki; F-i.: I. D., Sn 1886, 265–266 s sl.; Lončar 140; SBL I; KLSje I, 381.

Jem.