Dolinar, Anton (1847–1930)

DOLINAR, Anton (Anton Dolinar - Lúčinski, Anton Dolinar st.), duhovnik, glasbenik, publicist (r. 11. 1. 1847, Zadobje; u. 5. 11. 1930, Mekinje). Oče Luka Dolinar, kmet, cerkovnik, mati Ana Dolinar, r. Potočnik.

Iz Zadobja se je družina 1852 preselila v mežnarijo v Lučinah. Deško šolo v Škofji Loki je obiskoval 1855–59, nato pa 1861–67 klasično gimnazijo v Ljubljani. V tem času je bil hkrati gojenec Alojzijevišča. Vedno je bil odličen učenec, znan predvsem po izvrstnem znanju stare grščine. Bogoslovje je študiral 1868–71 v Ljubljani in bil 1870 posvečen. Najprej je bil 1871–75 duhovni pomočnik na Dobrovi pri Ljubljani, nato štiri leta kolegijski prefekt v Alojzijevišču. Na lastno željo in kljub obetom visokih položajev v škofiji je 1879 prevzel službo župnijskega upravitelja v Lučinah. V novi službi je zbiral sredstva za gradnjo nove cerkve ter vodil njeno zidavo in izvedbo notranje opreme. Za novo cerkev je naročil tudi nove orgle, ki jih je izdelal orglarski mojster Ivan Milavec. Zaradi bolehnosti je 1910 na lastno željo zapustil župnijo in bival v sanatoriju usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. 1916 je postal upravitelj župnije Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem in 1919 duhovni voditelj pri šolskih sestrah v Repnjah. Od 1929 je živel v konventu usmiljenih bratov v Mekinjah, kjer je tudi pokopan.

Dolinar se je zelo zgodaj vključil v cecilijansko gibanje. 1877 je bil med ustanovnimi člani Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo. Na občnih zborih je z govori navduševal prisotne. V prvih letih izhajanja je prispeval več člankov in poročil v društveno glasilo Cerkveni glasbenik. Prevedel je ključni cecilijanski priročnik Ignaza Mittererja (Die wichtigsten kirchlichen Vorschriften für katholische Kirchenmusik), ki povzema cerkvene predpise o cerkveni glasbi. Bil je izvrsten poznavalec klasičnih jezikov in prevajalec. Kot kolegijski prefekt je sodeloval pri delovanju ljubljanske Orglarske šole, ki je imela prostore v Alojzijevišču. Konec osemdesetih let 19. stoletja se je iz nepojasnjenega razloga povsem umaknil iz delovanja društva. Za izboljšanje cerkvene glasbe si je prizadeval samo še v svoji župniji, od koder se je oglasil z nekaj poročili v Cerkvenem glasbeniku. Domnevno naj bi bil avtor himničnega besedila pesmi Bodi nam pozdravljena, o nebes Kraljica, ki so jo uglasbili številni pomembni slovenski cerkveni skladatelji (mdr. Ignacij Hladnik, Alojzij Mav). Prav tako naj bi bil avtor izgubljene pesmi Prošnja.

Dolinar se je zanimal za zgodovino in narodopisje domačega kraja. Spisal je Kratek opis župnije (lokalije) lučinske (1870), ki vsebuje številne neprecenljive podatke o zgodovini kraja, pa tudi ljudske pripovedke, vraže in opise navad. Večino je vključil v spis Kratka zgodovina župnije sv. Vida v Lučinah, ki je bil dokončan 1915. Bil je izvrsten poznavalec klasičnih jezikov, prevajalec in botanik.

Dolinar Anton, cecilijanec, r. 11. jan. 1847 v Lučinah, ordin. 1870. Služboval je kot duhovni pomočnik na Dobrovi, kot študijski prefekt v Alojzijevišču v Lj., 1879–1910 bil župnik v Lučinah. Tega leta je stopil v pokoj in se naselil v Kandiji pri Nov. mestu, od 1918 biva v Repnjah pri Vodicah. Kot mlad duhovnik se je navdušeno udeleževal cecilijanskega gibanja v lj. škofiji, nastopal kot govornik na Cec. občnih zborih, pisal cerkvenoglasbene članke v CG (1878 in naslednja leta), prestavil v slovenščino Mittererjevo knjižico Določbe o katol. cerkveni glasbi. Pl.